Predstavitev osebe
Osebo lahko predstavimo z opisom, orisom in pripovedjo o dogodkih v njenem življenju.
V opisu osebe sporočevalec predstavi zunanje značilnosti osebe, kraj bivanjain način življenja (vsakdanjost). V njem so najpogostejši nedovršni glagoli (biti, imeti) in pridevniki: bleda (polt), kratki, temno rjavi (lasje). Glagoli so v sedanjiku, ki pomeni brezčasnost. V opisu osebe prevladuje objektivno ubeseditveno stališče, kadar pa predstavljamo zunanje lastnosti osebe, ki jo poznamo, nastane oris, saj v njem predstavimo tudi svoj odnos do zunanjosti osebe, ki jo predstavljamo.
V oznaki osebe predstavimo mnenje o njenih notranjih lastnostih (tj. njene duševne, družbene in strokovne lastnosti), kot smo jo spoznali na podlagi njenega vedenja in dosežkov. Pri tem uporabimo vrednostne izraze, npr. Jan je zelo priljubljen. Glagoli so v sedanjiku, ki pomeni brezčasnost. Glagole v pretekliku uporabljamo le tedaj, ko označujemo osebo, ki ne živi več ali z njo nimamo več stikov (npr. sošolca iz osnovne šole).
V pripovedi o osebi po časovnem zaporedju navajamo podatke o dogodkih in življenju osebe, pri čemer uporabljamo lastna imena (Domžale), letnice (1999). Glagoli so v pretekliku (je živel, se je preselil, se je vpisal).
Razvrsti zaznamovane besedne zveze na ustrezen list.