(Računovodkinja po telefonu pokliče stranko.)
Stranka: Prosim?
Računovodkinja: Dober dan, gospa Kropec. Mateja tukaj. Iz računovodskega servisa kličem.
Stranka: Dober dan. (Nejevoljno). Zelo se mi mudi, zato prosim, da se hitro zmeniva, saj ravno odhajam na sestanek.
Računovodkinja: Aha. Bova hitri. Glejte, pred sabo imam račun, ki ste mi ga poslali, pa nikjer ne vidim vašega žiga.
Stranka (osorno): Kako ga ni? Prepričana sem, da je, saj vedno vse dvakrat pregledam.
Računovodkinja: Zgleda, da ste ga tokrat pozabili. Bi vam račun poslala po pošti, da ga dopolnite, ali ga boste osebno prevzeli?
Stranka: V petek imam opravke v mestu in se bom takrat osebno oglasla. Še kaj?
Računovodkinja: Ja, nekaj me še zanima. Bi mi lahko, prosim, posredovali davčno številko od vaše zaposlene?
Stranka: Zakaj me morate zdaj s tem nadlegovat, saj sem rekla, da se mi mudi in da sva dogovorjeni za sestanek v petek.
Računovodkinja: Se opravičujem. Bova pa takrat uredili.
Stranka (odrezavo, hitro): Na svidenje.
Računovodkinja: Hvala za pomoč in na svidenje.