Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Pogovarjanje
Pogovarjanje je dvogovorno sporazumevanje, pri čemer sogovorca tvorita besedilo. Vlogi govorca in poslušalca oz. naslovnika se pri tem izmenjujeta. Eden od sogovorcev da pobudo, drugi pa se na pobudo odzove. Izmenjavo pobude in odziva imenujemo pogovorna menjava oz. replika. Zvezo dveh replik imenujemo sekvenca.

Pogovarjamo se, ker želimo:
– od nekoga nekaj izvedeti (npr. postavljanje vprašanj učitelju),
– uskladiti različna mnenja (npr. pogajalni pogovor),
– pripraviti nekoga do določenega dejanja (npr. prepričevalni pogovor),
– vzpostaviti ali ohraniti stik (npr. pozdrav, voščilo).

 

Pogovor je lahko javen (pogovor po radiu ali televiziji) ali zaseben (dva človeka ali manjša skupina ljudi). Zasebni pogovori pa so uradni (pogovor med uradnikom in stranko) ali neuradni (pogovor med prijatelji, družinskimi člani).

 

Za uspešen pogovor moramo upoštevati načela uspešnega pogovarjanja:

S sogovorcem vzpostavimo očesni stik.
Odzivamo se na sogovorčevo nebesedno odzivanje.
Ne govorimo predolgo in sogovorcu ne segamo v besedo.
Pogovarjamo se z jasnim namenom.
Upoštevamo okoliščine pogovarjanja.
Na uradne in javne pogovore, sestanke se pripravimo in se držimo načrtovanega poteka.

Dopolni. Pogovarjanje je zapletena, dvogovorna dejavnost. Sogovorca sta lahko v neposrednem stiku ali pa tudi ne. Pogovarjanje lahko poteka v zasebnih okoliščinah ali javno (npr. po televiziji). Odnos med sogovorcema je enakovreden ali pa je eden od sogovorcev v podrejenem položaju (npr. na upravni enoti). Pogovarjamo se z različnimi nameni ; najpogosteje želimo izvedeti kaj novega ali zgolj vzpostaviti stik. Da bo naše pogovarjanje doseglo namen, se moramo zavedati okoliščin ; s kom govorimo in zakaj. Predvsem pa sogovorcu nikoli ne smemo segati v besedo, ga nevljudno prekinjati .

Razporedi oblike dvogovornega sporazumevanja na ustrezno sliko.


intervju v TV-dnevniku
seja državnega zbora
spletni klepet s prijateljem
pogovor frizerja in stranke
<NAZAJ
>NAPREJ117/442