Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Antična tragedija

Antična tragedija je dosegla višek v razvoju v atiški dobi grške književnosti (5.–4. stoletje pred štetjem) in v srebrni dobi rimske književnosti (14–117). Najbolj znani pisci tragedij pri Grkih so Sofoklej, Tespis, Evripid, Ajshil, pri Rimljanih pa Seneka. Sicer pa beseda tragedija izvira iz grške besede tragōdía, kar v dobesednem prevodu pomeni 'petje kozlov'.

Tragedija je igra z vzvišeno snovjo. Prikazuje mitološko, zgodovinsko ali junaško dogajanje, nastopajoče osebe pripadajo višjim slojem. Osrednji junak tragedije si prizadeva doseči neki vzvišen cilj, pri čemer se zaplete v boj s premočnimi silami in po hudem duševnem trpljenju doživi poraz, toda brez prave osebne krivde. Junak fizično propade, moralno in idejno zmaga. Tako ima tragedija svoj etični namen, ki so ga stari Grki imenovali katarza (očiščenje). Katarzo gledalec doživlja, ko z osrednjim likom sočustvuje (eleos) in se zanj boji (strah).

Element tragedije je tudi tragičnost: tragično v antični literaturi je vsako junakovo plemenito stremljenje, ki zaradi protislovnosti vsega človeškega povzroči njegov propad.

V grških in rimskih tragedijah so lahko igrali le moški (tudi ženske vloge), zato so uporabljali maske, oblečeni so bili v kostume. Zbor je predvsem komentiral dogajanje. Vse igre so igrali v antičnih gledališčih.

Sofoklej je napisal tragediji Kralj Ojdip in Antigona. V tragediji Kralj Ojdip je avtor z analitično tehniko prikazal Ojdipov padec: v retrospektivi so predstavljeni dogodki iz junakovega mladostnega življenja. Prerokovano mu je bilo, da bo umoril lastnega očeta in se poročil z materjo. Prerokbi se ni mogel izogniti. Sledila je kazen za greh, ki jo je junak prevzel nase.

Antigona je tragedija zaradi nasprotja med dvema idejama: Kreonova izhaja iz človeških zakonov, Antigonina pa iz večnih, nenapisanih zakonov bogov. V ospredju tragedije je konflikt med Antigono in Kreonom: Antigona upor upravičuje z religioznimi zapovedmi, na katerih naj bi temeljilo družinsko pravo.

 

 

Kreon se sklicuje na moč in pravo posvetne države. Antigona mora umreti, vendar tudi Kreona doleti kazen, saj ostane brez sina Hajmona in žene Evridike.

Ponovi značilnosti notranje zgradbe, dodaj motiv in vpiši manjkajoči besedi pri ideji.


<NAZAJ
>NAPREJ248/442