Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

KORAN
Koran je najbolj znana knjiga arabske književnosti, temeljna knjiga islamske religije. Koran je razdeljen na 30 džuzov (delov), ima 114 poglavij (sur), najdaljša je El–Bekara, ki ima 286 stavkov (ajetov), najkrajša pa je El–Kevser s tremi stavki. Vsako poglavje (sura) v Koranu se začne z bismillahir–rahmanir–rahim (v imenu Allaha, Milostljivega, Milostnega), razen poglavja Et–Tevba. Koran je prvi zbral Ebur Bekr.

Tisoč in ena noč

Tisoč in ena noč je najpopularnejše delo arabskega pripovedništva. Pripovedovalka Šeherezada si s pripovedovanjem zgodb reši življenje. V zbirki Tisoč in ena noč so zbrane pravljice, novele, bajke, legende, humoreske, anekdote, ljubezenske in pustolovske zgodbe. Večina jih je indijskega, perzijskega in arabskega izvora. 

Dogajanje v Tisoč in eni noči

Prvi evropski prevod zbirke Tisoč in ena noč je izdal Francoz Antoine Galland v letih 1704–1717, od številnih prevodov, ki so sledili, pa le malokateri vsebinsko in stilno ustreza izvirniku.

Prvi zametek zbirke je bila najbrž knjiga 'tisočerih zgodb', ki se je pojavila v 8. stoletju v Perziji.  Zbirko so okoli leta 800 v Bagdadu prevedli v arabščino in jo dopolnili z zgodbami o Harunu Al Rašidu, okoli leta 1200 se je delo pojavilo v Egiptu, tam pa so mu dodali potepuške in tatinske zgodbe. Dokončno obliko je zbirka dobila v 16. oziroma 17. stoletju v Egiptu in Siriji.  

Šeherezada

<NAZAJ
>NAPREJ301/442