Povzetek

Zadovolni Krajnc je stanovska kmečka pesem in izraz prebujene samozavesti kmečkega človeka, ki mu je robotni patent (1782) omejil tlako. V njej pesnik poveličuje kmečko življenje in vrline kranjskega človeka.

Zaradi narodnospodbudne težnje je pesem budnica. Valentin Vodnik z njo usmerja Slovence k prizadevnemu, uspešnemu in zdravemu življenju, kar je tipično za razsvetljensko miselnost. To je miselnost zgodnjega kapitalizma z idejo, da lahko vsak človek v življenju uspe, če je dovolj prizadeven, voljan delati in se učiti. Pesem je razumska in spada v utilitarno (tendenčno, idejno, angažirano) poezijo. Slogovne prvine v Zadovolnem Krajncu so metonimija, sinekdoha, ukrasni pridevki, primera ali komparacija ...

Pesem svojo vedrino izraža tudi z obliko in zvočnostjo. Napisana je v verzih alpske poskočnice, ki je pogosta v slovenskih ljudskih pesmih. To je posebna oblika verza in kitice, spesnjena v plesnem ritmu s tričetrtinskim taktom. Dvostopični verzi so oblikovani iz dveh amfibrahov (U–U). Pesem je sestavljena iz šestih osemvrstičnih kitic.

Ilirija oživlena

Pesem Ilirija oživlena je bila objavljena v slovnici Pismenost ali Gramatika za perve šole leta 1811. Je Vodnikova najboljša politična domovinska pesem. Pesem je hvalnica oziroma oda Napoleonu, ki je slovensko ozemlje vključil v Ilirske province in z reformami prebudil slovensko narodno zavest. Vodnik je imel po Napoleonovem padcu zaradi občudovanja tega francoskega vladarja velike težave z obnovljeno avstrijsko oblastjo.