Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Pripovedne ljudske pesmi časovno umeščamo v zgodnji, visoki in pozni srednji vek. Balade so po nastanku starejše od romanc. Nastajale so v zgodnjem in visokem srednjem veku. V njih so izraženi motivi posameznikove nemoči, krutosti višjega družbenega razreda do nižjega in motiv neizbežnosti usode. V romancah se kažejo večja življenjska sproščenost, vedrina in optimizem.

Ljudske balade

V ženskih baladah se sočutno opeva usoda žensk, deklet in vdov. Razpoloženje je zaradi težkih socialnih razmer ali krute usode otožno in žalostno. Moške balade opevajo ljubezenske in družinske pripetljaje v tragični luči. Večinoma so brez sočutnega tona in izražajo  mračen pogled na življenje. Snov jemljejo iz bajeslovja in iz evropskih novelističnih literarnih del. V ospredju so pustolovski in ljubezenski motivi, v katerih imajo odločilno vlogo moški ali zle žene. Dogajanje se po navadi razplete tragično in smrtno. Ženske balade so romantične, moške pa realistične. Ženske balade so npr. Desetnica, Sirota Jerica, Lepa Vida, Zarika in Sončica, moške pa Trdoglav in Marjetica, Rošlin in Verjanko, Mlada Zora, Žlahtna gospa zakolje Majerici sinka.

Vse balade zgodnjega in visokega srednjega veka se v snovi in idejah omejujejo na zasebno, družinsko in domače okolje ter ne posegajo v zgodovinsko dogajanje.

Ljudske romance poznega srednjega veka

Po letu 1400 so v slovenskem ljudskem slovstvu nastale nove vrste pripovednih pesmi – romance, ki so v nasprotju z baladami vedre, optimistične ali celo igrive. Motivno-tematsko niso več omejene na domače in družinsko okolje, ampak posegajo v širši svet politike, vojn, plemstva, odnosov med družbenimi sloji in razredi. Ljudski pripovedovalci so jemali snov tudi iz kmečkih uporov in turških vpadov. Upesnjeni  dogodki so zaznamovali preprostega kmečkega človeka, ga moralno prebudili, povzdignili in mu dali večjo samozavest.

V pripovednih ljudskih pesmih se pojavljajo znane zgodovinske osebe: kraljevič Marko, kralj Matjaž, Krištof Lambergar. Ta se je boril za Habsburžane zoper celjske čete, ki jih je vodil češki najemnik Jan Vitovec. V pripovedno pesem 15. stoletja je že prodiral duh nove dobe.

V romancah poznega srednjega veka so tudi starejši motivi, ki segajo še v predfevdalno dobo in v čas Saracenov, npr. Kralj Matjaž in Alenčica, Kralj Matjaž v turški ječi, Alenčica sestra Gregčeva, Pegam in Lambergar in Ravbar.

<NAZAJ
>NAPREJ416/442