Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Zgradba diamanta in grafita

V diamantu je vsak ogljikov atom povezan s štirimi sosednjimi atomi ogljika s kovalentnimi vezmi, ki so usmerjene v oglišča tetraedra. Kristalna mreža grafita je sestavljena iz plasti, vsako plast pa tvorijo med seboj povezani šestčlenski obroči ogljikovih atomov. Tako je vsak atom v kristalni mreži grafita povezan le s tremi sosednjimi atomi ogljika s tremi kovalentnimi vezmi, četrti valenčni elektron ogljikovih atomov pa sodeluje pri medsebojnem povezovanju plasti. Gibljivi elektroni, ki povezujejo posamezne grafitne plasti, so vzrok, da grafit dobro prevaja električni tok, absorbira svetlobo in je zato črne barve in kovinskega sijaja.

Model zgradbe diamanta
Model zgradbe grafita
Leta 1812 je nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs sestavil Mohsovo trdotno léstvico za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi. Sestavil jo je na podlagi vrst razpoložljivih mineralov, ki jih je razvrstil po trdoti od 1 do 10. Absolutna trdota diamanta je 1600, medtem ko je trdota stekla 100. Absolutna trdota pove, da je diamant 16-krat bolj trd od stekla, zato lahko z diamantom režemo steklo. Absolutna trdota grafita je blizu 1.


Odkritje nove strukturne oblike ogljika

Leta 1985 je bila odkrita nova strukturna oblika ogljika, pri kateri so ogljikovi atomi urejeni v strukture, podobne votlim kroglam (buckyball), elipsoidom ali cevkam (buckytubes). Odkritelji, Harold W. Kroto, Robert F. Curlin in Eichard E. Smalley, so za svoje pionirsko delo l. 1996 dobili Nobelovo nagrado za kemijo. Novo strukturno obliko ogljika so poimenovali fulereni po arhitektu Richardu Buckminster Fullerju, ki slovi po svojih kroglastih arhitektonskih stvaritvah. Najmanjši kroglasti fuleren je buckminsterfuleren (C60), ki je sestavljen iz 60 ogljikovih atomov. Fulereni so po zgradbi podobni grafitu, le da poleg šestčlenskih obročev ogljikovih atomov, ki so značilni za zgradbo posameznih plasti grafita, v fulerenih nastopajo tudi petčlenski obroči ogljikovih atomov, ki se izmenjujejo s šestčlenskimi. Modele zgradbe diamanta, grafita in fulerena C60 si oglejte v navideznem 3D-prostoru.


Modeli diamanta, grafita, fulerena

Model kristala diamanta Model kristala grafita Model fulerena
<NAZAJ
>NAPREJ3/335