Spoznali boste, kaj so derivati karboksilnih kisli, njihove značilne reakcije in pomen za organsko sintezo. Spoznali boste, da so tudi masti, olja in voski estri, in preučili boste nekatere njihove funkcije.
Derivati karboksilnih kislin so spojine, ki jih lahko s kislinsko katalizirano hidrolizo pretvorimo v pripadajoče karboksilne kisline oz. pri hidrolizi v bazičnem mediju v njihove soli. Pri nukleofilni substituciji se derivati karboksilnih kislin razlikujejo po reaktivnosti. Puščica v tabeli prikazuje smer padanja reaktivnosti od kislinskih kloridov, ki so najbolj reaktivni, proti solem karboksilnih kislin, za katere nukleofilne substitucije niso značilne.
Opazujte barvo, ki kaže elektronsko gostoto na karbonilnem ogljikovem atomu na modelih molekul derivatov karboksilnih kislin.
Atom klora, vezan na karbonilni ogljikov atom (>C=O) zmanjša elektronsko gostoto na karbonilnem C-atomu, poveča se pozitivni značaj C- atoma (modra barva pomeni δ+) in tako oljaša napad nukleofilnega reagenta. Tudi na modelu kislinskega anhidrida (glej sliko) je modra barva ob karbonilnem C-atomu. Tudi v tem primeru je olajšan napad nukleofila zaradi povečanege pozitivnega značaja karbonilnega C atoma. Pri kislinskih amidih na karbonilnem C-atomu ni več modre barve, pri karboksilatnemu ionu (model soli) pa je barva potenciala rdeča, kar pomeni, da ima karbonilni C atom že izražen negativen značaj (δ −).
Vodnim raztopinam acetilklorida, acetanhidrida, etilacetata, acetamida
in natrijevega acetata dodamo nekaj kapljic univerzalnega indikatorja
in opredelimo pH raztopin. Hidroliza derivatov karboksilnih kislin je prikazana na posnetku.