Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Kemijska zgradba in obarvanost spojin

V tej enoti bomo osvetlili pojav fizikalnih in kemijskih barv. Preučili bomo lastnosti aditivnega in subtraktivnega mešanja barv ter spoznali pomen barvnih modelov RGB in CMYK v znanosti ter tehnologiji. Ogledali si bomo vpliv kemijske zgradbe spojin na obarvanost snovi. Spoznali bomo barvne spremembe, ki jih pri nekaterih barvilih povzročata sprememba pH in prisotnost kovinskih ionov.

Od kod barve?

Barve, ki nas obdajajo, se nam zdijo tako same po sebi umevne, da nam je težko razložiti, kaj pravzaprav so.

Barve
V zaznavi barv gre za fizikalni pojav, povezan s svetlobo. Naše oči in možgani v kompleksnem nevrofiziološkem procesu zaznavajo različne valovne dolžine vidnega dela elektromagnetnega spektra kot barve. Ob stiku s predmetom se svetloba lahko odbije, absorbira ali pa prehaja skozi predmet. Obarvanje predmetov je posledica delno absorbirane in delno odbite svetlobe, pri čemer oko zaznava le odbite dele svetlobnega spektra.

Načela aditivnega mešanja barv

Oglejte si animacijo in fotografijo, ki prikazujeta osnovna pravila aditivnega mešanja žarkov obarvane svetlobe – svetlobne komponente se seštevajo, dokler ne sestavijo bele svetlobe, ki vsebuje celoten spekter vidne svetlobe. Posebno pozornost namenite barvam, ki se pojavijo ob prekrivanju, torej seštevanju svetlobe posameznih barvnih žarkov. 



<NAZAJ
>NAPREJ296/335