Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Vplivi halogeniranih ogljikovodikov na okolje

Naučili se boste, zakaj so halogenirani ogljikovodiki plini tople grede in hkrati uničevalci ozonske plasti v stratosferi.

Uporaba halogeniranih ogljikovodikov

Med pomembne halogenirane ogljikovodike uvrščamo: fluorokloroogljike (CFC), fluorokloroogljikovodike (HCFC),  fluoroogljikovodike (HFC), halone (vsebujejo brom, fluor, ogljik) ter tetraklorometan, bromometan, 1,1,1-triklroetan. Odkritje fluorokloroogljikov sega v dvajseta leta 20. stoletja, ko so iskali nadomestilo za uporabo žveplovega dioksida in amoniaka oz. azana kot hladilnih tekočin. Izbrali so klorofluoroogljike zaradi njihovih dobrih tehničnih in kemijskih  lastnosti. Uporaba teh spojin se je pokazala zelo varna, saj niso toksične, so negorljive, niso korozivne in so skoraj povsem inertne. Poleg tega pa imajo tudi ustrezne toplotne lastnosti in vrelišča. Spojine se uporabljajo kot hladilne tekočine v hladilnikih in sistemih za hlajenje zraka, kot topila zlasti za čiščenje elektronskih delov, kot penilci za pripravo polimernih pen in kot potisni plini v sistemih za zračno hlajenje in razpršilih.

Ali ste vedeli?

V letu 1991 je svet porabil 682 milijonov kilogramov fluorokloroogljikov, od tega 32 % za hladilne tekočine, 28 % za pripravo polimernih pen, 20 % za čistila in 18 % za potisne pline. Podatki se nanašajo na uporabo naslednjih proizvodov: CFC-11 (CCl3F); CFC-12 (CCl2F2), CFC-113 ( C2F3Cl3), CFC-114 (C2F4Cl2), CFC-15 (C2F5Cl) in fluorokloroogljikovodikov (HCFC) - HCFC-22 (CHClF2).

Globalne podnebne spremembe

Globalne podnebne spremembe so dolgoročne spremembe v vremenskih vzorcih v vseh regijah sveta. Na vreme vpliva Sonce. Sonce ogreva Zemljino atmosfero in njeno površino, kar povzroča gibanje voda ter zračnih gmot. Posledice so lahko nežne sapice ali pa uničejoči tornadi in orkani.

Magnetni izbruhi na Soncu

Površina Sonca ima temperaturo okrog 6000 K. To pomeni, da seva energijo v ultravijoličnem (λ = 100−400 nm, vidnem λ = 400−700 nm) in infrardečem območju (λ = 700−1100 nm) elektromagnetnega valovanja. Pogled na magnetne sončne izbruhe na površini Sonca 24. februarja 2012 prikazuje videoposnetek z dovoljenjem NASE.

<NAZAJ
>NAPREJ94/335