Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

V slovenskem knjižnem jeziku je 29 glasnikov ali fonemov in jih zapisujemo s 25 črkami (grafemi). Glasove delimo na samoglasnike in soglasnike. Izgovarjamo jih z govornimi organi – govorili.

Samoglasniki ali vokali so glasovi največje odprtostne stopnje, kar pomeni, da je pri tvorjenju teh glasov govorna cev najbolj odprta. Poznamo 8 samoglasniških fonemov (i, e, ε, a, ∂, ɔ, o in u) , ki jih zapisujemo s 5 črkami. Vsi samoglasniki so zveneči, saj pri tvorjenju teh glasov glasilke vibrirajo. Samoglasniki so v slovenskem jeziku zlogotvorni glasovi, kar pomeni, da so nosilci zlogov. Glede na položaj tvorjenja v govorni cevi jih zapišemo v samoglasniškem trikotniku.

Vsi samoglasniki niso enako močno izgovorjeni; nenaglašene izgovarjamo tišje, naglašene pa močneje in glasneje. Večina besed je naglašena z enim naglasom (enonaglasnice), nekatere imajo več naglasov (večnaglasnice), druge pa so brez naglasa (naslonke, breznaglasnice). reznaglasnice ali naslonke so besede brez naglasa: eno- in večzložne oblike pomožnega glagola biti (sem, si, je, bova), eno- in nekateri večzložni vezniki (in, pa tet, ampak) eno- in večzložni predlogi (s, pri, ob, izpod, zaradi), kratke oblike osebnega zaimka in povratnega osebnega zaimka (te, mi, nas; se), nekateri členki (še, že). V nekaterih primerih so naslonke lahko poudarjene. Naslonke izgovarjamo skupaj z naglašeno besedo, ki jim sledi.

Naglašeni samoglasniki so glede na trajanje dolgi (á, é, ê, í, ó, ô, ú) ali kratki (à, è, ì, ò, ù); nenaglašeni samoglasniki so vedno kratki (a, e, i, o, u, ∂).

Za naglaševanje samoglasnikov uporabljamo naglasna znamenja:

– ostrivec (dolg samoglasnik, pri e in o zaznamuje tudi ožino),

– krativec (kratek samoglasnik),

– strešica (dolg samoglasnik, pri e in o zaznamuje tudi širino): 


 

Koliko naglašenih samoglasnikov je v naslednji povedi?
Sapfina Svatovska pesem govori o pesničini ločitvi od prijateljice.

Katera beseda iz prejšnjega primera vsebuje polglasnik?

Katerih naglašenih samoglasnikov v zgornjem primeru ne najdeš? (Pravilni se ob kliku obarvajo zeleno, napačni pa rdeče.)


i, e, ε, a, ∂, ɔ, o, u
Št. napačnih poskusov: 0

V kateri besedi iz zgornjega primera je naglašeni samoglasnik po dolžini in širini enak kot v besedi govori?

<NAZAJ
>NAPREJ59/442