Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Grška pisava

V 7. stoletju pred štetjem se je razvila grška pisava, ki je najmočneje vplivala na razvoj evropskih pisav. Grki so svojo pisavo razvili iz feničanske pisave. Dodali so ji znake za samoglasnike, ki so si jih izposodili iz aramejskega črkopisa. Tako je nastala grška abeceda, ki je v veljavi še danes.

Latinica
V 6./5. stoletju pred štetjem se je iz grške pisave razvila latinica. Latinica je bila pisava starih Rimljanov, ki so jo uporabljali za potrebe latinskega jezika. Na začetku je imela 19 črk, nato so jo Rimljani dopolnili (okoli začetka štetja) na 23 črk. Poznala je tako male kot velike črke (majuskule in minuskule), vendar so čez čas velike črke opustili, zapisovali so samo še v malih latiničnih črkah.

Karolinška minuskula
V 8. stoletju je iz latinice nastala karolinška minuskula, imenovana po Karlu Velikem.

Prva stran pridige iz Brižinskih spomenikov, napisanih v karolinški minuskuli

Karolinška minuskula je bila pregledna in berljiva, a je za zapis zahtevala veliko prostora, zato se je v poznem srednjem veku razvila gotica (gotska minuskula). Črke so bile bolj stisnjene in zapisovanje prostorno racionalnejše.Brati in pisati so tedaj znali le duhovniki, ki so do prihoda Karla Velikega uporabljali latinico, kasneje pa so začeli pisati v karolinški minuskuli. V njej so zapisani tudi prvi slovenski zapisi Brižinski spomeniki.

Gotica in humanistična pisava

V 12. stoletju se je v zahodni in srednji Evropi razvila gotica. Prepoznavna je po koničastih, lomljenih in oglatih znakih, ki so napisani tesno skupaj (v njej je sprva pisal Primož Trubar). V 15. stoletju so humanisti v Italiji razvili novo pisavo, imenovano humanistična pisava. Humanisti so zavračali vse, kar je bilo gotskega, zato so razvili svojo pisavo, njihove črke so bile veliko bolj ovalne in zaobljene. Iz pisave italijanskih humanistov so se razvile pisave večine evropskih držav, med drugim tudi slovenska pisava. Ker je humanistična latinica vsebovala premalo črk za vse glasove, so nastale njene različice.

Glagolica

Glagolica je pisava, ki jo je v 9. stoletju oblikoval Ciril, da bi skupaj s svojim bratom Metodom širil krščansko vero po Balkanskem polotoku. Glagolica je bila zahtevna pisava, saj so bile črke precej zapletene.

Današnje pisave

V evropskem prostoru sta danes v rabi dve pisavi, to sta latinica in cirilica. Cirilica je nastala v 9. stoletju. Danes jo uporabljajo na primer v Rusiji, Belorusiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Srbiji ... Sestavljena je iz grških črk in nekaterih črk glagolice.

<NAZAJ
>NAPREJ96/442