Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Narečja

Narečja (dialekti) sodijo med neknjižne prostorske zvrsti in se govorijo po vaseh. Ločijo se po besedju, nekaterih glasovih in mestu naglasa v besedah. Slovenščina je med slovanskimi jeziki številčno najbolj narečno členjena, saj pozna blizu 50 narečij, ta pa se združujejo v sedem skupin: primorsko, koroško, rovtarsko, gorenjsko, dolenjsko, štajersko, panonsko.

Preberi kratek pogovor med vaščanoma Poldetom in Štefanom.

Katero narečje govorita sogovornika?

Pripiši neknjižnim izrazom knjižne.

štala – hlev
glš – kozarec
priti v vas – priti na obisk

Je narečni govor manj vreden od knjižnega?

Razmisli, ali ima v domačem okolju večjo čustveno vrednost narečje, ki smo se ga naučili najprej, ali knjižna zvrst.

Zakaj in kdaj so nastala narečja?

Najstarejši slovenski zapisi, Brižinski spomeniki, ki so nastali med letoma 972 in 1039, še ne kažejo narečnih značilnosti. V Rateškem (14. stoletje) in Stiškem (15. stoletje) pa so besede, ki dokazujejo, da je bil jezik v tem času že narečno členjen. K nastanku narečij je prispevalo več razlogov. 

1. Geografske ovire

Zaradi visokih gorovij in hribov, ki jih ljudje niso pogosto prehajali, se je slovenski jezik začel razlikovati. Triglav in Karavanke s hribovito okolico na zahodu Slovenije npr. ločujejo koroško, gorenjsko, rovtarsko in primorsko narečje. Ljubljansko barje loči gorenjsko narečje od dolenjskega. Reka Sava pa je mejnik med štajerskim in dolenjskim narečjem.

2. Pripadnost faram

Ljudje se v preteklosti niso dnevno selili v mesta, ampak so ostajali v svojih farah in ustvarjali jezikovne skupnosti, drugačne od sosednjih. Tako je nastal slovenski pregovor: Vsaka vas ima svoj glas.

3. Prometne poti 

Prometne poti so pogosto potekale po sredini narečne skupine in vodile v večja mesta.

4. Soseščina drugih jezikov

Narečja, ki mejijo na druge jezike, prevzemajo besede iz sosednjih jezikov. V primorskih narečjih se uporabljajo italijanizmi, v štajerskih in panonskih germanizmi, dolenjska narečja pa uporabljajo več hrvatizmov kot druga narečja. V panonskih narečjih v Prekmurju oz. ob meji z Madžarsko je veliko prevzetih besed iz madžarščine.

<NAZAJ
>NAPREJ22/442