Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Oglej si karto slovenskih narečij in napiši, katero narečje se govori v tvojem kraju, ter navedi narečja, ki mejijo nanj.

Značilnosti narečij

Narečja se razlikujejo v naslednjih narečnih pojavih.

1. Večina slovenskih narečij razen gorenjščine in prleščine pozna dvoglasnike (namesto enega samoglasnika se izgovarja samoglasniški sklop), npr. niesu (nesel), šoula (šola).

2. Vzhodna slovenska narečja ne ločijo kratko naglašenih samoglasnikov, ampak jih izgovarjajo dolgo, npr. brát (knj. bràt), v zahodnih slovenskih narečjih pa so samoglasniki v več besedah onemeli, npr. tud (tudi), človk (človek), kar imenujemo samoglasniška krnitev. Ta je značilna tudi za (nekatere) osrednjeslovenske govore.

3. Dolenjsko narečje je prepoznavno po ukanju (o prehaja v u), npr. gospud, v rovtarskem pa se pojav imenuje akanje, saj o prehaja v a, npr. gaspud.

4. Korošci in Gorenjci se v narečnem govoru ločujejo od drugih narečij po švapanju, za katero je značilno, da se l pred o in a govori kot u, npr. je šua (šla), je deuaua (delala). 

5. Primorska narečja poznajo t. i. grlni h (ɣ), npr. ɣora (gora), noɣa (noga).

6. V panonski narečni skupini se uporablja neknjižni samoglasnik ü, npr. güčati (govoriti), tüdi (tudi).

Preberi besedilo v narečju.

Če besedila nisi povsem razumel, ga ponovno preberi in označi trditve, ki si jih slišal. (Napačne trditve pusti neoznačene.)

Dolenjščina pozna ukanje.

Drži. Ne drži.

V tem narečju ni opazna samoglasniška krnitev.

Drži. Ne drži.

Dolenjsko narečje pozna dvoglasnike.

Drži. Ne drži.

V besedišču je očiten vpliv italijanščine.

Drži. Ne drži.

V dolenjščini se namesto knjižnega h izgovarja grlni.

Drži. Ne drži.
<NAZAJ
>NAPREJ23/442