Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Lirske ljudske pesmi
Lirsko ljudsko pesništvo je po obliki in vsebini zelo raznovrstno. Ljudske pesmi so odsev vsakdanjega in prazničnega življenja v preteklosti. V pesmih se odraža ljudsko življenje, povezano s poklicem, kmečkim delom, naravo, običaji in zabavami. Lirske ljudske pesmi so zložene v preprostih kiticah z rimami, mnoge med njimi so primerne za petje. Po vsebini ločimo več vrst: obredne in nabožne, stanovske, ljubezenske, šaljive in zbadljive ter otroške pesmi. V različnih narečjih so se pesmi jezikovno in vsebinsko spreminjale, zato  poznamo več različic ali inačic. Poleg pesmi in ljudskega pripovedništva (pravljice, pripovedke, legende) so veliko narodno bogastvo še ljudski plesi in ljudska glasba.
 
Trgaj mi rožice, delaj mi pušelček je izpovedna ljubezenska pesem z vasovalskim motivom. Vaški fant nagovarja dekle, naj mu ljubezen izkaže s cvetjem in šopkom. Ob fantovem obisku je dekle zadržano in noče govoriti z njim ter mu okna ne odpre. Pesem je vsebinsko podobna trubadurskim podoknicam, vendar ni postavljena v dvorsko ali meščansko okolje, ampak v kmečko, in ne opeva idealne dame, ampak kmečko mladenko.

Dekle na sred' morja je lirska ljudska pesem z ljubezensko tematiko in govori o fantovem iskanju dekleta. Razpoloženje v njej je vedro in optimistično ter obljublja vzajemno uresničitev ljubezni. Pesem je po dolžini kratka dvokitična pesem in je v ljudskem slovstvu ohranjena v več različicah, ponekod je bolj od ljubezenske teme poudarjena pivska.

Dopolni. Avtorji ljudskih pesmi niso znani. Ker so se pesmi prenašale iz roda v rod, so se spreminjale , zato poznamo več {različic;inačic;variant} iste pesmi.
Ljudske pesmi vsebujejo narečne izraze, manjšalnice, ljudska števila, ponavljanja, zamenjan besedni red , stalne ukrasne pridevke . Poznamo pripovedne (epske) in izpovedne (lirske) ljudske pesmi.

Označi pravilne trditve. (Če klikneš na ustrezne, pozelenijo. Če označiš napačne, se prečrtajo in se štejejo kot napačen odgovor.)


Ljudska pesem je vedno nastala kolektivno, v skupini.
Avtor ljudske pesmi je posameznik, nadarjen ljudski ustvarjalec.

Ljudske pesmi so nastajale, se spreminjale in širile od naselitve Slovencev do 16. stoletja.
Ljudske pesmi so nastajale, se spreminjale in širile od 10. do 15. stoletja.

Sprva so bile namenjene meščanom.
Sprva so bile namenjene vaškemu prebivalstvu.

Lirske pesmi so odsev vsakdanjega in prazničnega življenja.
Lirske pesmi so le odsev žalosti, trpljenja in smrti.

Avtor ljudskih pesmi je anonimen, ker se ni podpisal.
Avtor ljudskih pesmi je anonimen, ker se je njegovo ime zaradi ustnega prenašanja pesmi pozabilo.
Št. napačnih poskusov: 0
<NAZAJ
>NAPREJ410/442