Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Lastnosti karboksilnih kislin

Molekule karboksilnih kislin se lahko med seboj povezujejo z vodikovimi vezmi v tako imenovane dimere. Vrelišča karboksilnih kislin so zato visoka, višja od alkanov, aldehidov, ketonov in alkoholov s podobno molsko maso. Primerjavo lahko vidimo v tabeli in z grafom.

spojina
molska masa (g/mol)
Tv (°C)
butan
58
−0,6
propanal
58 49
propanol
60
97
ocetna kislina
60
118

Nasičene monokarboksilne kisline, ki imajo do 9 ogljikovih atomov, so pri sobnih pogojih tekočine z močnim ostrim vonjem. Druge kisline so voskaste trdne snovi in brez vonja. 


Na podlagi grafa na sliki 3 ugotovite vrstni red vrelišč naslednjih spojin (od najnižjega do najvišjega).

Topnost karboksilnih kislin je zaradi tvorbe vodikovih vezi z molekulami vode dobra za manjše molekule (C1–C4). Nato topnost močno pade.


<NAZAJ
>NAPREJ136/335