Voski so estri višjih maščobnih kislin in višjih alkoholov. Višji alkoholi imajo v molekuli več kot deset ogljikovih atomov. Organizmi proizvajajo voske zaradi več razlogov. Eden glavnih razlogov je zaščita pred vplivi okolja. Voski so bolj odporni proti hidrolizi kot masti in olja, hidroliza poteče pri višjih temperaturah in koncentracijah hidroksidov. Naravni voski so zmesi, ki vsebujejo tudi parafin, maščobne kisline, sekundarne alkohole in ketone. Voski prekrivajo dlako, perje in volno živali ter jih ščitijo pred omočitvijo z vodo, izgubo toplote in napadi zajedavcev. V rastlinskem svetu pa voski prekrivajo liste, sadeže in semena, ki jih ščitijo pred izsušitvijo, napadi plesni ter jim dajejo tudi lepši, vabeč videz. Sadni voski vsebujejo ciklične spojine.
Zelo razširjena je uporaba čebeljega voska, katerega glavna sestavina je ester iz miricil alkohola in palmitinske kisline. Trivialno ime estra je miricil palmitat.
A | ![]() |
B |
|
Čebelji vosek in spermacet sta estra iste karboksilne kisline. To je nasičena višja maščobna kislina - palmitinska kislina (C15H31COOH), razlikujeta se v estrsko vezanem višjem alkoholu. V čebeljem vosku je to miricil alkohol (C30H61OH), v spermacetu pa cetil alkohol (C16H33OH), ki ima veliko krajši radikal. Voske uporabljajo v svečarski, kozmetični in prehranski industriji, iz njih izdelujejo loščila za pohištvo ter čistila.