Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Besedni jezik

Človek se sporazumeva z besednim in nebesednim jezikom. Besedni jezik je človekovo temeljno izrazno sredstvo. Osnovna enote besednega jezika so besede, ki so v zapisanih besedilih sestavljene iz črk, v govorjenih pa iz glasov. Vsaka beseda ima svoj pomen, slogovno vrednost, vsebuje pa tudi podatke o obliki (spol, sklon, število ...). Pomen besed je dogovorjen znotraj jezikovne skupnosti, dogovorjena pa je tudi pisna/izgovorna podoba besede, ki je ne moremo poljubno spreminjati.
Besede skladamo v višje enote – v stavke in povedi. Pri tem upoštevamo pravopisna, pravorečna in slovnična pravila. Besede so opisane v temeljnih jezikovnih priročnikih: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Slovenskem pravopisu, Slovenski slovnici, Slovenskem etimološkem slovarju, Slovarju tujk in v terminoloških slovarjih.

PRAVOPIS
Informacije o pravopisnih pravilih najdemo v Slovenskem pravopisu (2003), ki je normativen, kar pomeni, da je v njem zajeta slovenska knjižna norma. Sestavljen je iz dveh delov: iz Pravil in slovarskega dela, v katerem so besede navedene po abecedi.
Pravopis nas uči o zapisovanju glasov s črkami (glasba), rabi velike in male začetnice (Kranjska Gora), ločil (. , ! ? ; : »« () ... ' /), deljenju besed (ma-ti), pisanju skupaj, narazen in z vezajem (kranjskogorski, slovensko-nemški) ter o pisanju prevzetih besed (kokakola).

SLOVNICA
Slovnična pravila nas učijo tvoriti pravilne besedne zveze, stavke in povedi ter kako povedi povezujemo v daljše enote, v odstavke in besedila. O slovničnih pravilih se lahko poučimo v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča (1976, 2000).

PRAVOREČJE
Pravorečje se ukvarja z izgovorom in naglaševanjem besed ter z ustrezno rabo prozodičnih sredstev, kamor sodijo intonacija, členitev besedila s premori, poudarjanje besed in delov povedi, register, hitrost govora in barva glasu. Informacije o izgovoru besed najdemo v SSKJ  in v Slovenskem pravopisu, posebna pravorečna načela pa obravnava Slovenska slovnica.

Kako si si v zgodnjem otroštvu pridobival vedenje o pravorečni podobi slovenskega knjižnega jezika?

Kdaj si se začel učiti pravopisnih in slovničnih pravil?

Kako bi glede na jezikovno pravilnost svojih pisnih nalog pri slovenščini, ki jih učitelj slovenščine popravil, ocenil svoje znanje pravopisa in slovnice od 1 do 10? Primerjaj svojo samooceno s samoocenami sošolcev. Razmisli, s katerimi pravili si imel v osnovni šoli največ težav.

Zakaj moraš jezikovna pravila v gimnaziji utrjevati in nadgrajevati? Pojasni.

<NAZAJ
>NAPREJ3/442