Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Zamejski Slovenci

Prisluhni posnetku o položaju slovenskih narodnih manjšin.

V katerih državah živijo pripadniki slovenskih narodnih manjšin?

V kateri državi imajo največ težav glede na doseženo raven uveljavitve uradno zagotovljenih pravic?


Dopolni. V Rožu, Podjuni in Zilji živijo koroški Slovenci. Slovenska narodna manjšina v Avstriji živi tudi na Štajerskem . Porabski Slovenci živijo na Madžarskem . Največ Slovencev v Italiji živi v pokrajini FurlanijiJulijski krajini. 

V kateri italijanski manjšinski pokrajini govorijo Slovenci najbolj arhaično slovensko narečje?

Razmisli, v katerem jeziku se med seboj sporazumevajo Romi.

V katerem jeziku govorijo na tržnici (precej jih je namreč prodajalcev)?
Kako govorijo Romi v šoli, pri pouku?

Drugi jezik ali jezik okolja
Za pripadnike narodnih manjšin (italijanske in madžarske), priseljence in Rome, ki živijo v Sloveniji, je slovenščina drugi jezik ali jezik okolja. V domačem okolju se sporazumevajo v svojem maternem jeziku, v družbi, šoli, službi, v javnosti in pri urejanju uradih zadev pa se morajo sporazumevati v slovenskem jeziku, če želijo biti enakopravni člani družbe. Podobno velja za Slovence zunaj slovenskih meja: tudi oni se morajo za kakovostno udejstvovanje v tuji državi naučiti tamkajšnjega uradnega in državnega jezika, ki je zanje jezik okolja, čeprav se med seboj sporazumevajo v slovenskem maternem jeziku.

Kakšen odnos imaš do priseljencev, ki prihajajo k nam na začasno delo? Se ti zdi pri tem pomembno, ali prihajajo iz južnih ali iz zahodnih držav? 

Slovenščina kot tuji jezik
Ljudje, ki pridejo v Republiko Slovenijo za krajši ali daljši čas z različnimi nameni (začasno delo, študentska izmenjava, predstavniki tujih družb, ki imajo sedež v Sloveniji), se slovenščine naučijo kot tujega jezika. Slovenščine se je kot tujega jezika možno naučiti tudi na nekaterih fakultetah v tujini, na tečajih in e-tečajih ipd.
Tuji jezik se običajno učimo v okolju, kjer ta jezik ni v uporabi. Z njim vzpostavljamo stike zunaj lastne jezikovne skupnosti.

<NAZAJ
>NAPREJ9/442