Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Slovenščina, ki jo govori približno 2,4 milijona ljudi, je za večino državljanov Republike Slovenije materni jezik. V RS jo govori približno 1,8 milijona ljudi, uporabljajo pa jo tudi Slovenci v zamejstvu in izseljenci. Za predstavnike italijanske in madžarske narodne manjšine v Republiki Sloveniji, za Rome in za priseljence je slovenščina drugi jezik ali jezik okolja. Jeziki priseljencev in Romov pri nas nimajo statusa uradnega jezika. Ker so priseljenci in Romi v stiku s slovenskim jezikovnim okoljem in ker je slovenščina v naši državi državni in uradni jezik, se morajo tako Romi poleg svojega maternega jezika naučiti tudi slovenščine.
Maternega jezika smo se naučili kot prvega jezika, v njem razmišljamo, čustvujemo in se sporazumevamo. To je jezik, ki ga večinoma najbolje obvladamo in se z njim identificiramo, hkrati pa z njim razvijamo narodno zavest in kulturo. Znanje maternega jezika je pomembno za našo narodno zavest. Slovenščina sega prek državnih meja in je tudi materni jezik zamejskih Slovencev v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem ter izseljencev. Izseljenci so ljudje, ki so se izselili v druge države (po vsem svetu). Njihova raba slovenščine je omejena le na zasebno okolje, posledično se zaradi vpliva tujega govornega okolja pozablja.
Za tujce, ki pridejo v Slovenijo za krajši čas ali ki se slovenščine učijo v svoji državi, je slovenščina tuji jezik. Naučijo se je lahko na tečajih, pri študiju v Sloveniji, poučuje pa se tudi v tujini (zlasti na fakultetah s slovanskimi jeziki).
Slovenščina je državni jezik Republike Slovenije, kar pomeni, da predstavlja državo Slovenijo navzven, uporabljajo jo državni organi, kot so vlada, predsednik države, poslanci, sodišče, vojska, policija ... V njej sta napisani slovenska himna in ustava.
Slovenščina je na celotnem ozemlju RS tudi uradni jezik, kar pomeni, da se uporablja za poslovanje v uradih, v njej so imena podjetij, sredstva množičnega obveščanja, javni napisi, v slovenščini poteka pouk v šolah (na dvojezičnih območjih tudi v jezikih narodnih manjšin v Sloveniji: v delu Prekmurja v madžarščini in v delu Primorja v italijanščini).

Slovenščina je tudi jezik kulture, politike in znanosti. Njen položaj je formalno opredeljen v Ustavi RS.
Od 1. maja 2004 je slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije, kar se kaže v tem, da se nastopi predstavnikov Slovenije prevajajo v druge jezike, vsi dokumenti se prevajajo tudi v slovenščino, obstajata pa tudi slovenska različica Uradnega lista in spletni portal: www.europa.eu.int.

Dopolni povzetek o maternem jeziku.


<NAZAJ
>NAPREJ11/442