Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Socialne zvrsti jezika izbiramo glede na govorni položaj in okoliščine sporazumevanja. Delimo jih na knjižne in neknjižne. Knjižni zvrsti sta dve, zborni jezik in knjižni pogovorni jezik. Knjižne zvrsti jezika se človek običajno ne nauči kot maternega jezika, ampak v šoli, ob prebiranju literature in ob branju, poslušanju in gledanju množičnih občil oz. iz medijev. Knjižni jezik, ki ima vseslovensko in narodnopovezovalno vlogo, pozna dve različici: zborni jezik in knjižni pogovorni jezik. Zborni jezik je natančno predpisan. V njem pišemo, govorimo pa ga, kadar nastopamo pred večjim številom ljudi oz. pred javnostjo ter pri pouku.

Pravila knjižnega jezika so zapisana v jezikovnih priročnikih: v Slovenskem pravopisu in Slovenski slovnici. 

Knjižni pogovorni jezik je manj stroga različica knjižnega jezika, ki se uporablja pri pogovorih z ljudmi iz drugih slovenskih pokrajin. Dopusten je tudi v govorjenih radijskih in TV-oddajah, ki potekajo v živo, v anketah, intervjujih ... Knjižni pogovorni jezik dovoljuje le manjše odmike od slovenske knjižne norme, npr. izpust končnega i-ja v nedoločniku (moraš odgovorit, začni se učit ...), izpust neobstojnih samoglasnikov, zlasti i-ja (so bli).

 

Album slik

<NAZAJ
>NAPREJ17/442