Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

V 2. polovici 17. stoletja so s pojavom absolutističnih monarhij središča kulture postali dvorci, npr. Versailles v Franciji, Schönbrunn v Avstriji, Petrov dvorec in Zimski dvorec v Rusiji. V meščanskih vilah se je začelo raznoliko salonsko dogajanje z interpretiranjem različnih umetnostnih vrst: igrali so klasično glasbo, peli odlomke iz opernih del in prebirali književne odlomke. Tako je književnost v salonskem okolju postala del družabnosti.

Schönbrunn

Razsvetljenstvo

Razsvetljenstvo je oznaka za kulturno in idejno gibanje 18. stoletja, ki je nastalo v Franciji in je pripravljalo podlago za francosko revolucijo (1789). To ni splošen umetnostni slog, saj se izraz ne uporablja za glasbo in arhitekturo, ampak le za književnost 18. stoletja. Razsvetljenstvo je književno obdobje, ki je poudarjalo razum. S filozofskega vidika je razsvetljenstvo miselni tok med letoma 1680 in 1780, ki verjame v napredek in zaupa v moč razuma. V prenesenem pomenu je razsvetljenstvo ozaveščanje in izobraževanje meščanstva, ki se bori za družbeno enakopravnost in proti privilegiranemu položaju plemstva in duhovščine.

Razsvetljenci so poudarjali človekovo enakost pred zakonom, pravico do svobode, svobodo tiska in mišljenja ter za najvišji vrednoti določili razum in znanost.

Bili so znanstveno dejavni in prizadevali so si enciklopedično zajeti vse človeško znanje. Pisci člankov Enciklopedije, ki je izhajala med letoma 1751 in 1765 (Diderot, Rousseau in Voltaire), se imenujejo enciklopedisti. Borili so se za večje politične pravice meščanstva in enakopravnost v družbi ter proti privilegijem plemstva. Trdili so, da je treba človeka ceniti po njegovih sposobnostih, ne pa po pravicah, ki jih dobi z rojstvom. Izhajali so iz filozofskih idejnih podlag.

Literarne zvrsti in vrste
V poeziji je postala priljubljena zvrst basen. Basni v vezani besedi je pisal Ivan Andrejevič Krilov, v nevezani besedi pa Gotthold E. Lessing.
Dramatiki so pisali klasične tragedije (Voltaire), lahkotne rokokojevske komedije (Pierre de Marivaux) in druge komedije (Pierre Beaumarchais).
V epiki
so nastali pustolovsko-ljubezenski, pikareskni in komično-satirični romani. S predelavami so nastale nove oblike, in sicer potopisno-didaktični romani (Daniel Defoe: Robinson Crusoe), potopisno-satirični romani (Jonathan Swift: Gulliverjeva potovanja), pustolovsko-satirični oz. filozofsko-satirični (Voltaire: Kandid ali optimizem), komično-humoristični (Henry Fielding: Tom Jones), vzgojni, sentimentalni, ljubezenski in pisemski romani.
Razsvetljenci so pisali tudi polliterarne zvrsti: razprave, traktate, eseje, dialoge ter filozofsko in moralistično prozo (John Locke, Immanuel Kant, Jean-Jacques Rousseau), pa tudi potopise, pisemska poročila, avtobiografije in spomine.

Definicijo basni poznaš. Kaj meniš, zakaj je bila med razsvetljenci priljubljena?

<NAZAJ
>NAPREJ380/442