Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Klasicizem je literarna smer, ki je trajala od konca 17. stoletja do 18. stoletja. Nastal je v Franciji v času vladanja Ludvika XIV. Klasicistični ustvarjalci so zavračali izumetničenost in težili k razumski urejenosti. Vzore so iskali pri antičnih avtorjih in upoštevali dramsko trojno enotnost: enotnost kraja, časa in dogajanja. Klasicizem je doživel razcvet v tragediji in komediji.
Razsvetljenstvo je kulturno in intelektualno gibanje v 18. stoletju. Filozofske podlage za razsvetljenstvo so empirizem (veda, ki temelji na dokazih), materializem (osnova vsega je materija), utilitarizem (cilj človekovega delovanja je v tem, da dela stvari, ki so koristne za posameznika ali za družbo) in senzualizem (človekovo spoznavanje sveta temelji na čutnem zaznavanju). Razsvetljenci so bili znanstveno dejavni, želeli so enciklopedično zajeti in popisati vse človeško znanje. Piscem člankov Enciklopedije, ki je izhajala med letoma 1751 in 1765 (Diderotu, Rousseauju in Voltairu), zato pravimo enciklopedisti. Zavzemali so se za večje politične pravice meščanstva in enakopravnost v družbi, nasprotovali so privilegijem plemstva. Razsvetljenci so trdili, da je treba človeka ceniti po njegovih sposobnostih, ne pa po pravicah, ki jih dobi z rojstvom.
Najpomembnejši francoski razsvetljenci so bili Voltaire, Denis Diderot, Jean-Jacques Rousseau in Pierre Beaumarchais. Vpliv francoskega razsvetljenstva se je v Angliji uveljavil pri Danielu Defoeju, Jonathanu Swiftu in Henryju Fieldingu. Razsvetljenstvo se je razširilo tudi drugam po Evropi, nemški predstavnik je Gotthold Ephraim Lessing, ruski Ivan Andrejevič Krilov, italijanski pa Carlo Goldoni. Vodilno vlogo med literarnimi zvrstmi imela epika.

Dopolni miselni vzorec.


<NAZAJ
>NAPREJ382/442