S poskusom bomo ugotovili, kako statična elektrika učinkuje na curek vode in curek tetraklorometana.
V levo bireto nalijemo 50 mL vode, v desno pa 50 mL organskega topila, CCl4. Iztoka uravnamo tako, da voda in topilo iztekata v tankem curku. Napihnemo balon in z njim močno podrgnemo ob kos krzna. Balon se pri drgnjenju naelektri. Z naelektrenim balonom se enkrat približamo curku vode in opazujemo, kaj se dogaja z vodnim curkom, in drugič curku tetraklorometana. Poskus lahko večkrat ponovimo. Svetujemo, da si posnetek večkrat ogledate, da boste lažje opisali rezultate poskusa.
Naelektrena površina balona povzroči, da se curek vode odkloni proti balonu.
Curek organskega topila se ne odkloni, ko mu približamo naelektreni balon.
Na sliki, ki prikazuje razporeditev elektronske gostote na površini molekule vode, je na modelu atoma kisika delni negativni naboj (δ −), na modelu atoma vodika pa delni pozitivni naboj (δ +). Vez O−H je polarna, ker je atom kisika bolj elektronegativen kot atom vodika. Vezna elektronska para sta premaknjena k atomu kisika.