Razumevanje pojava barv je še bolj zapleteno, saj je pisana podoba sveta posledica kemijskih in fizikalnih barv.
Fizikalne barve nastanejo zaradi fizikalnih pojavov, kot so disperzija, interferenca in uklon svetlobe. Opazimo jih lahko npr. pri mavrici, na tankih slojih razlite nafte na vodi, na površini milnih mehurčkov, v pavovem perju, na krilih nekaterih svetlečih metuljev in v biserni matici na notranji strani hišic nekaterih morskih polžev in školjk. Modrino neba povzroča sipanje modrih komponent sončne svetlobe s kratko valovno dolžino in visoko energijo na drobnih delcih, ki so razpršeni v ozračju.
![]() |
![]() |
![]() |
Kemijske
barve so posledica prisotnosti barvilnih kemijskih spojin in so odvisne od
njihove zgradbe. Zgolj iz zgradbe molekule tudi izkušen kemik ne more podrobno
napovedati barve snovi, lahko pa napove, ali bo snov obarvana ali ne. Velja
namreč preprosto pravilo, da je neka snov obarvana, če imajo njene molekule več
dvojnih ali trojnih vezi, ki ležijo blizu skupaj.
Primer barvil s podobno zgradbo in različnim obarvanjem so antocianidinska barvila.
Antocianidini so značilna rdeča do vijolična naravna barvila. Na njihovo obarvanje vplivata število in razporeditev hidroksilnih (−OH ) skupin v zgradbi molekule.
Na primeru pelargonidina, cianidina in delfinidina, treh antocianidinskih barvil v sadju si oglejte strukturne razlike. Kako se odražajo v barvi?