Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Fizikalne in kemijske barve

Razumevanje pojava barv je še bolj zapleteno, saj je pisana podoba sveta posledica kemijskih in fizikalnih barv.

Fizikalne barve nastanejo zaradi fizikalnih pojavov, kot so disperzija, interferenca in uklon svetlobe. Opazimo jih lahko npr. pri mavrici, na tankih slojih razlite nafte na vodi, na površini milnih mehurčkov, v pavovem perju, na krilih nekaterih svetlečih metuljev in v biserni matici na notranji strani hišic nekaterih morskih polžev in školjk. Modrino neba povzroča sipanje modrih komponent sončne svetlobe s kratko valovno dolžino in visoko energijo na drobnih delcih, ki so razpršeni v ozračju.

 

Pavova peresa Jadransko morsko uho Modrina neba


Kemijske barve

Kemijske barve so posledica prisotnosti barvilnih kemijskih spojin in so odvisne od njihove zgradbe. Zgolj iz zgradbe molekule tudi izkušen kemik ne more podrobno napovedati barve snovi, lahko pa napove, ali bo snov obarvana ali ne. Velja namreč preprosto pravilo, da je neka snov obarvana, če imajo njene molekule več dvojnih ali trojnih vezi, ki ležijo blizu skupaj.

Primer barvil s podobno zgradbo in različnim obarvanjem so antocianidinska barvila.

Antocianidini so značilna rdeča do vijolična naravna barvila. Na njihovo obarvanje vplivata število in razporeditev hidroksilnih (−OH ) skupin v zgradbi molekule.

Na primeru pelargonidina, cianidina in delfinidina, treh antocianidinskih barvil v sadju si oglejte strukturne razlike. Kako se odražajo v barvi?

<NAZAJ
>NAPREJ298/335