Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Rezultati poskusa

Pri poskusu smo merili relativno površinsko napetost treh tekočin. Površinska napetost je pojav, da se gladina tekočine (kapljevine) obnaša kot prožna plošča. Posledici tega sta kapilarnost, pojav, da se tekočina, ki moči podlago, vzpne po stenah ozke cevke, kot tudi, da se tekočine (kapljevine) zberejo v kapljice.

Preverite se

V katerem primeru so višine tekočin v kapilari razporejene po padajoči višini stolpca?

Barvila smo vodi, etanolu in heksanu dodali zato, da so rezultati poskusa dobro vidni.

Drži. Ne drži.

Zakaj ima voda visoko površinsko napetost?

Višina stolpca tekočine v kapilarni cevki omogoča oceniti relativno površinsko napetost treh izbranih tekočin. Višji je stolpec, višja je površinska napetost. Od izbranih tekočin ima voda najvišjo relativno površinsko napetost. Na animaciji poglejte, zakaj.

<NAZAJ
>NAPREJ219/335