Naštej nezvočnike in nekaj besed, v katerih se izgovarjajo drugače, kot se zapisujejo.
Predlog s uporabljamo pred besedami, ki se začnejo z nezvenečim nezvočnikom. Ponovi, kateri glasovi so to. Predlog z uporabljamo pred vsemi drugimi glasovi.
Na koncu besed pred premorom ne moremo izgovarjati zvenečih nezvočnikov, ampak se ti zamenjajo s svojimi nezvenečimi pari. Enako velja, če je zveneči nezvočnik na koncu besede pred drugo, ki se začenja s samoglasnikom, zvočnikom ali nezvenečim nezvočnikom. Ponovi, kateri so zveneči nezvočniki.
hrib [hrip], mrož [mroš], plaz [plas], od tete/očeta [ot tete/očeta]
Predlog h se izgovarja pred besedami, ki se začnejo z glasovoma k ali g, k pa pred vsemi drugimi: k hiši, h gozdu, h kmetu.
Premena po zvenečnosti (prilikovanje)
Kadar stojita skupaj dva po zvenečnosti različna nezvočnika, se v govoru prvi po zvenečnosti prilagodi ("priliči") drugemu, tako da se zamenja s svojim parom. Če je drugi nezveneč, se tudi prvi izgovarja nezveneče in nasprotno:
zvezka (zveneč in nezveneč) – [zveska] (nezveneč in nezveneč)
glasba (nezveneč in zveneč) – [glazba] (zveneč in zveneč)
Zlitnik iz dveh glasov
Soglasniški sklop, ki je sestavljen iz d in š ali s (dš, ds), se izgovarja kot č oz. c: nadškof [načkof], predsednik [precednik].
Dva enaka soglasnika
Kadar stojita skupaj ali na meji dveh besed dva enaka soglasnika, ju izgovarjamo kot enega daljšega: preddverje, oddelek, brez zveze.