Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Ali lahko iz odlomka na prejšnji strani razbereš fabulo (zgodbo)?

Fabula ali zgodba

V pripovednem besedilu prevladujejo (snovno-materialne) sestavine, ki se povezujejo v večje sklope dogajanja, organiziranega znotraj objektivnega prostora in časa. S tem v epskih besedilih nastaja zgodba ali fabula, ki predstavlja potek dogajanja v konkretnem časovnem in prostorskem zaporedju. To je razčlenjeno na začetek, sredino in konec. Tako lahko sledimo zgradbi besedila (zaplet, vrh, razplet, konec). Poleg glavnih dogodkov obstajajo tudi stranski.

Preberi, kako poteka dogajanje v dramskem besedilu.

Dogajanje v drami je lahko zunanje ali notranje (lahko je tudi zapletajoče, razpletajoče, glavno in stransko). Dramsko delo je sestavljeno po dramskem trikotniku (moderna drama pogosto opušča klasično dramsko zgradbo).

Dramske osebe so s svojim govorom postavljene v okvir objektivnega prostora in časa, njihov govor pa je del njihovih dejanj.

Zgodbo v dramskem besedilu sestavlja pet delov.

1. V zasnovi se predstavijo dramske osebe in nakaže problem, bralec izve morebitno predzgodbo.

2. Zaplet se začne s sprožilnim momentom (to je dogodek, ki sproži konflikt). Protagonist naleti na nove ovire, dramatičnost narašča.

3. Vrh prikaže največje nasprotje med različnima silama/osebama ali globoko spoznanje, ki vpliva na razplet.

4. Razplet se začne s preobratom ali peripetijo, ki obrne dogajanje v novo smer. Kar je bilo za junaka navidezno dobro, postane njegova poguba, kar je bilo navidezno slabo, se izkaže za dobro. Konča se z odločilnim momentom (to je dogodek, ki obrne dejanje v novo smer) in z razrešitvijo konflikta.
5. V razsnovi se vzpostavita ravnovesje in prvotni red.

Komedijo Županova Micka poznaš že iz osnovne šole. Razvrsti dele dramske zgradbe v pravilno zaporedje.

Micki, ki je zaročena z Anžetom, dvori baron Tulpenheim. Ta je v resnici Schönheim in je zaročen s Šternfeldovko.
 {zasnova;zaplet;vrh;razplet;razsnova}
Tulpenheim Micki v dokaz ljubezni podari prstan. Mlada vdova Šternfeldovka, ki opazi prstan, Micki razkrije baronovo zvijačo in ji pove, kdo je njen bodoči ženin.
 {zaplet;zasnova;vrh;razplet;razsnova}
Šternfeldovka, Micka in njen oče Jaka se dogovorijo, da bodo Tulpenheima ujeli v past. Šele ko naj bi Micka in Tulpenheim podpisala predporočno pogodbo, goljuf ugotovi, da je pogodba sestavljena za Micko in Anžeta.
{vrh;zasnova;zaplet;razplet;razsnova}
Micka in Anže se zaročita, Schönheim pa postane poročna priča. Poleg tega Šterfeldovka od goljufa zahteva, naj da Micki in Anžetu nekaj dote.
 {razplet;zasnova;zaplet;vrh;razsnova}
Barona Tulpenheima (Schönheima) Šternfeldovka zapusti in mu zapreti, da bo njegovo goljufijo razkrinkala njegovemu na smrt bolnemu stricu.
 {razsnova;zasnova;zaplet;vrh;razplet}

V Županovi Micki prevladuje notranje dogajanje.

Drži. Ne drži.
<NAZAJ
>NAPREJ211/442