Naloge

Pater Bernard ni mogel preboleti nesreče, šel je bil tjakaj, kamor nam vsem kaže pot, od koder se nihče ne vrne več: truplo v krtovo deželo, duša v lepše življenje. Peter je gospodoval na Kozjaku, na videz srečen. Ali pa je mirovala vest, tista ptica, ki večno kljuje in vpije in obsoja? Ali se je lahko ulegel in sladko brez skrbi spal? Menda ne.

Novice, ki so došle na Kozjak, poročale so, da pride Marko kmalu domov. Ubogi mož! Nič še ni mislil, kaka izguba ga je zadela. Najmanj pa je slutil, da mu je vse to napravil lastni brat.

Vojska, ki je bila prišla s Kranjskega v Celje, da otme cesarja Friderika, prežene kmalu Vitovčeve čete. Osvobojeni cesar jo krene z vitezi in oboroženim slovenskim ljudstvom v Ljubljano. Ko bi bil tu vojsko razpustil, kakor so res nekateri hoteli, bil bi prišel Marko Kozjak o pravem času domov in morda bi se bila usoda vse drugače obrnila. Ali cesar je hotel zbrano vojsko porabiti, da bi svojega nasprotnika, celjskega Vitovca, popolnoma ukrotil. Zapove torej v Ljubljani, naj se vojska ne razide, in napravi velik razgled svoje armade. Grofi celjski so imeli mnogo lastnij po Kranjskem, katere je Vitovec kakor oskrbnik celjske vdove z mečem v roki branil. Cesar je torej hotel nekatere teh lastnij sebi pridobiti, zato pošlje oddelek vojske proti Radovljici na Gorenjsko, kjer so Vitovčevci gospodovali, da bi jo spravil v svojo oblast. Tako je potekel čas in, preden je Marko Kozjak dobil privoljenje, da sme s svojimi hlapci zopet domov, predrugačilo se mu je doma marsikaj, kakor smo že videli.

Bilo je jesenskega večera, ko je jezdil po slabo nadelanem potu proti domu, za njim krdelce veselih hlapcev, izmed katerih je manjkalo dveh, ki sta ostala zakopana na tuji zemlji. Hlapci so se glasno pomenkovali in ogovarjali mimo gredoče kmečke ljudi; gospodu bi bil bral veselje na obrazu, ko je zagledal hribec, kjer mu je stalo domovje, na skalo sezidano, in kjer je menil sina objeti, ne vedoč, da je daleč, ah daleč, pri nejevernih Turkih.

Zunanja zgradba je povezana z vsebino, čeprav obstajajo tudi druge možnosti. Vsebina Županove Micke bi lahko bila zapisana tudi v proznem besedilu, Jurij Kozjak, slovenski janičar pa bi lahko bil napisan po vlogah. Če želi avtor izpovedati čustva, izbere liriko in najbrž ne bo napisal komedije.