DDT oz. 4,4'-diklorodifeniltriklorometan je insektiicid, ki se je uporabljal za zatiranje komarja, prenašalca malarije. Njegova uporaba je bila zlasti velika med  drugo svetovno vojno, ko so z njim  posipavali vojake in civiliste, da bi preprečili širjenje tifusa in malarije. Po vojni se je uporaba razširila zlasti v kmetijstvu. Vendar je že leta 1970 uporabo DDT-ja prepovedala Švedska, saj so njegove sledove našli celo v mleku doječih mater. V ZDA so uporabo prepovedali dve leti pozneje. V Sloveniji je bila uporaba dovoljena vsaj do leta 1986. S Stockholmsko konvencijo, ki je stopila v veljavo 17. maja 2004, se je tudi Republika Slovenija zavezala za prepoved uporabe DDT-ja oz. njegovih zmesi v kmetijstvu.

Akutna toksičnost: DDT se je pri testih na  živalih pokazal pri zaužitju kot srednje do malo toksičen. Izmerjene doze LD₅₀ (letalna doza 50 je doza, za katero velja, da je 95-% verjetnost, da bo pomorila 50 % testirane populacije) so npr. za podgane 113 do 800 mg/kg odvisno od uporabljene formulacije. DDT se preko prebavil absorbira v maščevju. Kronična toksičnost: DDT je ob daljšem času izpostave povzročil spremembe na živčevju, jetrih in imunskem sistemu testnih živali. Teratogeni  učinki: Na testnih živalih so dokazali tudi učinke DDT-ja na plod. Ti učinki so se odrazili na zmanjšani sposobnosti učenja in  v nenormalno dolgih repih pri podganah. Vendar ni pričakovati, da bi se ti učinki pokazali tudi pri ljudeh. Karcinogeni učinki: Rezultati študij karcinogenih učinkov DDT-ja pri živalih so nasprotujoči. Nekatere študije so dokazale pri testiranih živalih pospešeno rast malignih tumorjev na jetrih in pljučih.