Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Derivati kinona

Kinon je derivat benzena, ki ima v molekuli na mestih 1 in 4 vezani dve ketonski skupini. Naravna barvila, ki so derivati kinona, razdelimo v več podskupin. Primera naftokinonskih naravnih barvil sta juglon iz oreha in lawson iz hene. Obe barvili lahko uporabljamo za barvanje las. Heno uporabljajo tudi za risanje vzorcev na kožo.

Juglon                   Lavson

Primer antrakinonskega barvila je alizarin, rdeče barvilo iz korenin barvilnega brošča. Znan je že iz antičnih časov, vendar ga industrijsko pridobivajo s sintezo. Uporaben je za barvanje bombaža, svile in volne pa tudi za slikarske barve in kozmetiko.

Alizarin

Derivati pirana

Flavonoidi so velika podskupina derivatov pirana. Kot vodotopna barvila močnih rumenih, rdečih, vijoličnih in modrih barv se pojavljajo zlasti v cvetovih in plodovih rastlin. Pogosto nastopajo v glikozidnih oblikah. Vsebujejo barvilni del (aglikon s flavansko strukturo) in ogljikov hidrat, najpogosteje monosaharid ali disaharid. To jim topnost v vodi še poveča.

 

Kvercitrin najdemo v čebulnih olupkih, ki obarvajo tudi velikonočna jajca.

Najobsežnejša skupina flavonoidov so antocianidini, barvila mnogih cvetov, plodov in rdečega jesenskega listja. V naravi so vezani na sladkorje in tvorijo glikozide antocianine. Glikozilacija jim izboljša stabilnost in topnost. V antocianinih se kot monosaharidi pojavljajo glukoza, ramnoza, ksiloza in arabinoza. Možna je tudi vezava disaharidov, redko trisaharidov. Na sladkorni del antocianinov se večkrat vežejo tudi fenolne in sadne kisline. Različne barve posameznih antocianidinskih barvil so posledica zamenjav dvojnih vezi in skupin -OH na osnovnem skeletu.

<NAZAJ
>NAPREJ318/335