Pri gorenju ogljikovodikov nastaja ogljikov dioksid, ki je toplogredni plin. Tudi plinasti ogljikovodiki so toplogredni plini, ki v ozračje uhajajo iz črpališč, pri prečrpavanju goriva in točenju bencina na bencinskih črpalkah. Metan ima kar 21-krat večji vpliv na učinek tople grede kot ogljikov dioksid.
CO2, CH4, H2O in nekateri drugi plini absorbirajo del toploto, ki jo oddaja Zemlja. Zato je Zemlja toplejša, kot če teh plinov ne bi bilo. Več kot je teh plinov, bolj se segreva Zemljino površje, prihaja do globalnega segrevanja Zemlje. Posledice, ki jih napovedujejo strokovnjaki, so katastrofalne: podnebne spremembe, suše, neurja, taljenje ledenikov, dvig gladine morij ...
Prva slika prikazuje naraščanje koncentracije CO2 (ppm- molekul CO2 na milijon molekul zraka) od leta 1978, druga pa naraščanje koncentracije CH4 (ppb-(ppm- molekul CO2 na milijardo molekul zraka).
|
|
||||
| Podoben trend lahko opazimo pri naraščanju temperature. V tabeli vidimo naraščanje CO2 in drugih toplogrednih plinov od leta 1950. V primerjavi z drugimi spojinami ima CO2 razmeroma majhen vpliv, a ga je v primerjavi z drugimi plini največ v ozračju. | |||||
|
Plin | 1950 (ppm) |
2010 |
FTG* |
Delež |
| CO2 | 275 | 390 | 1 | 0,82 | |
| CH4 | 1,8 | 30 | 0,11 | ||
| N2O | 0,3 | 160 | 0,06 | ||
| CCl2F2 | 0,00053 | 25000 | 0,01 | ||
| SF6 | 23900 | ||||
*FTG - Faktor tople grede: učinek nekega plina glede na učinek enakega deleža ogljikovega dioksida, ki ima faktor 1.