Proizvodnja in uporaba polimerov nenehno naraščata. Tako je bila po poročanju Evropskega sveta za kemijsko industrijo v letu 2010 proizvodnja polimerov za 15 % večja kot leta 2009. Tudi na področju uporabe polimerov so trendi v naraščanju. Zakaj? Polimeri se uporabljajo v prehrambeni industriji, tekstilni industriji, proizvodnji pohištva in avtomobilskih delov, elektroniki, gradbeništvu, transportu, kozmetični industriji, v proizvodnji specialne opreme za potrebe medicine in še in še bi lahko naštevali. Samo v letu 2006 se je za vsa našteta področja porabilo več kot 240 milijonov ton polimerov, za leto 2016 pa so napovedi porabe za našteta področja kar 400 milijonov ton. Seveda pa se ta ogromna poraba polimernih materialov in neodgovoren odnos do okolja odražate vse preveč pogosto tudi v takih prizorih, kot jih kaže slika.
Beseda polimer je grškega izvora, sestavljena je iz besed poli — več in meros — enak. Izraz dobesedno pomeni, da so molekule polimerov sestavljene iz več enakih ali različnih delov, ki so povezani med seboj z enakimi vrstami vezi. Švedski kemik J. Berzelius (1779—1848) je prvi uporabil besedo polimer.
Polimere sintetizirajo iz monomerov. Monomeri so bodisi molekule z dvojnimi ali trojnimi vezmi (alkeni in alkini) bodisi molekule z dvema funkcionalnima skupinama, ki se povežejo med seboj z (etrsko —O—; estrsko —COO—; amidno —CONH—) ali katero drugo funkcionalno skupino.