Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Termoseti in termoplasti

Večino plastičnih materialov lahko uvrstimo v dve skupini: med termoplaste ali termosete. Delitev je osnovana na jakosti privlaka med posameznimi polimernimi verigami. Za termoplaste je značilno, da so polimerne verige povezane s šibkimi medmolekulskimi silami (van der Waalsove sile). Pri segrevanju verige prosto drsijo druga ob drugi, zato se termoplasti hitro zmehčajo, kar omogoča njihovo oblikovanje in recikliranje. Nasprotno pa je za termosete značilno, da so verige povezane oz. zamrežene  z močnimi kemijskimi vezmi. Zato pri segrevanju ne morejo drseti druga ob drugi, kar pomeni, da jih ni mogeče raztaliti in ponovno vlivati v kalupe. Pri večkratnem segrevanju se kemijsko razgradijo.

Ste vedeli?

Prvi tržno dostopen polimer je bil celulojd l. 1868. Celulojd je kemično modificirana celuloza (nitroceluloza) z dodano kafro. Iz celulojda so izdelovali otroške igrače, filmske trakove in biljardne krogle. Vendar je bil celulojd zaradi visoke vsebnosti nitroceluloze zelo vnetljiv. Zato so bili požari v takratnih kinodvoranah zelo pogosti. Prvi popolnoma sintetični polimer je bakelit, ki je prišel na tržišče l. 1909. Oče bakelita je belgijski kemik Leo Baeckeland (1863—1944).

Biljardne krogle iz celulojda

Zamreževanje polimerov

Cilji:

S tem poskusom se boste prepričali, da lahko z dodajanjem zamreževala linearne makromolekule polivinil alkohola (PVA) povežete v bolj gosto strukturo.

Potrebščine:

I. 4- ali 8-% vodna raztopina PVA, II. 4- ali 8-% vodna raztopina boraksa (v raztopini tvori boraks boratni anion B(OH)4— )  in 100-mL čašo.

V večjo čašo nalijte 40 mL vodne raztopine PVA in raztopini dodajte 10 mL vodne raztopine boraksa. Mešajte. Po potrebi lahko dodate še nekaj kapljic barvila za živila. Opazujte spremembe.

Termpolasti in termoseti

Cilji:

S tem poskusom boste ugotavljali lastnosti polimerov pri segrevanju in jih skušali uvrstiti med termosete oz. termoplaste.

Potrebščine:

Poiščite primere plastičnih materialov in jih narežite na koščke. Potrebujete še večjo čašo, krpo in lesene klešče.

V večji časi ali posodi segrejte vodo do vrenja. Z lesenimi kleščami primite koščke polimernih izdelkov in jih za nekaj trenutkov držite v vroči vodi. Opazujte spremembe.

<NAZAJ
>NAPREJ282/335