Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Povzetek

Polimeri so sestavni del našega življenja. Z njimi se srečujemo doma, v trgovinah, povsod. Lastnosti in s tem namen uporabe polimernega materiala so odvisni od deleža kristalinične in amorfne zgradbe polimerne makromolekule. Visoko kristalinični polimeri so trdni, vendar krhki, polimeri, ki so pretežno amorfne zgradbe, pa so žilavi. Razvoj na področju polimerov je usmerjen v komercializacijo biorazgradljivih polimerov za potrebe prehranske industrije. Biorazgradljivi so zlasti poliestri mlečne kisline in nekateri alifatsko/aromatski kopoliestri. Estrska vez v vodi hidrolizira. Kljub temu da je večina polimernih materialov izolatorjev, pa so z modifikacijo strukture nekaterih vrst polimerov pripravili tehnično izredno pomembne elektroprevodne polimere, ki se po svojih električnih lastnostih lahko primerjajo s prevodnostjo bakra ali srebra.

Med kemiki, ki so pomembno prispevali k razvoju novih polimerov, je tudi ženska, Stephani Kwolek (1923—), ki ji je uspelo prvi sintetizirati poliamidni polimer, znan kot Kevlar, ki je petkrat močnejši od jekla.

 Stephani Kwolek

 



Ponavljajoča se enota v makromolekuli Kevlarja

<NAZAJ
>NAPREJ286/335