Polimeri so sestavni del našega življenja. Z njimi se srečujemo doma, v trgovinah, povsod. Lastnosti in s tem namen uporabe polimernega materiala so odvisni od deleža kristalinične in amorfne zgradbe polimerne makromolekule. Visoko kristalinični polimeri so trdni, vendar krhki, polimeri, ki so pretežno amorfne zgradbe, pa so žilavi. Razvoj na področju polimerov je usmerjen v komercializacijo biorazgradljivih polimerov za potrebe prehranske industrije. Biorazgradljivi so zlasti poliestri mlečne kisline in nekateri alifatsko/aromatski kopoliestri. Estrska vez v vodi hidrolizira. Kljub temu da je večina polimernih materialov izolatorjev, pa so z modifikacijo strukture nekaterih vrst polimerov pripravili tehnično izredno pomembne elektroprevodne polimere, ki se po svojih električnih lastnostih lahko primerjajo s prevodnostjo bakra ali srebra.
Med kemiki, ki so pomembno prispevali k razvoju novih polimerov, je tudi ženska, Stephani Kwolek (1923—), ki ji je uspelo prvi sintetizirati poliamidni polimer, znan kot Kevlar, ki je petkrat močnejši od jekla.
|