Lastnosti razmerij

Izračunamo največji skupni delitelj obeh členov razmerja $D(12,48)=12$ in z njim delimo oba člena.

$12:48 = 1:4$

Računamo lahko tudi postopoma. Najprej delimo oba člena na primer z $2$, nato spet z $2$, nato še s $3$.

$12:48 = 6:24 = 3:12=1:4$

Oba člena razmerja najprej pomnožimo s $100$ in tako odpravimo decimalni zapis. Nato oba člena razmerja delimo z njunim največjim skupnim deliteljem, $D(240, 32) = 16$.

$ 2,4:0,32 = (2,4\cdot 100):(0,32\cdot 100) = 240 : 32 = 15:2$

Razmerje $2\frac {1}{3}:3\frac{1}{2}$ poenostavimo tako, da izračunamo vrednost količnika in ga nato zapišemo kot razmerje.

$2\frac {1}{3}:3\frac{1}{2} = \frac {7}{3}:\frac{7}{2}=\frac {7}{3}\cdot \frac{2}{7}=\frac {2}{3}=2:3$

Razmerje med dolžino in širino pravokotnika $a:b=6:4$ ali $a:b=3:2$. Zapisano razmerje pomeni, da je dolžina iz treh enakih delov, širina pa iz dveh enakih delov. Tako je $\frac {a}{b} = \frac {3}{2}=1\frac {1}{2}$. Ulomek $\frac {a}{b} = \frac {3}{2}=1\frac {1}{2}$ pomeni, da je dolžina $1\frac {1}{2}$-krat daljša od širine.

Razmerje med širino in dolžino pravokotnika $b:a=4:6$ ali $b:a=2:3$. Zapisano razmerje pomeni, da je širina iz dveh enakih delov, dolžina pa iz treh enakih delov. Tako je $\frac {b}{a} = \frac {2}{3}$. Ulomek $\frac {b}{a} = \frac {2}{3}$ pomeni, da je širina pravokotnika enaka $\frac {2}{3}$ dolžine pravokotnika.