Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Karotenoidi

Vse zelene rastline vsebujejo kot pomožna fotosintezna barvila tudi karotenoide. Zeleni listi npr. vsebujejo β-karoten (2530 % od prisotnih karotenoidov), lutein (okoli 45 %), violaksantin (15 %) in neoksantin (15 %). Prisotne so lahko tudi manjše količine drugih karotenoidov, npr. α- in β-kriptoksantina, zeaksantina, anteraksantina in laktukaksantina. Spodnji animaciji prikazujeta prostorska modela molekul β-karotena (levo) in luteina (desno).

Model molekule β-karotena Model molekule luteina

palični kroglični kalotni

Pri fotosintezi karotenoidi absorbirajo svetlobo v modrozelenem delu in tako razširijo uporabni del svetlobnega spektra. Pretvorijo jo v energijo, ki jo prenesejo na klorofil. Zato delujejo kot pomožna fotosintezna barvila, ki obenem klorofile varujejo pred uničenjem s premočno svetlobo. Če klorofili absorbirajo več svetlobne energije, kot jo potrebujejo za fotosintezo, nastajajo zelo reaktivne oblike kisika, ki bi lahko poškodovale tkiva. Z absorpcijo presežne energije karotenoidi to preprečijo.

Absorpcijski spekter β-karotena 




Karotenoidi so vidni v zrelem sadju, korenju in rumenem jesenskem listju

<NAZAJ
>NAPREJ307/335