Lipidi, še posebno triacilgliceroli oz. maščobe, so pri živalih zaloga hranilnih snovi, tako imenovana »metabolna energija«. Rastline skladiščijo hranilne snovi kot škrob, živali pa predvsem kot maščobe, čeprav malo hranilnih snovi tudi živali skladiščijo v obliki polisaharida glikogena. Maščobe so za pridobivanje energijsko bogate snovi ATP učinkovitejše, saj so manj oksidirane kot ogljikovi hidrati ali beljakovine. Pri sežigu 1 g maščobe se sprosti približno dvakrat več energije (pribl. 36 kJ) kot pri sežigu enake mase ogljikovih hidratov (pribl. 16 kJ).
Zato ker so maščobe nepolarne, se v adipocitih (celice maščobnega tkiva – glej sliko) skladiščijo brez vode. Glikogen npr. veže še dodatno vodo (se hidratizira) in tako se masa skladiščenega glikogena poveča za enkrat, kar za organizem zaradi povečanja mase telesa ne bi bilo ugodno. Pri fizioloških pogojih dajo maščobe kar približno šestkrat več »metabolne energije« kot enaka količina hidratiziranega glikogena.
Po krvi in limfi se iz prebavil transportirajo glicerol in maščobne kisline posebej. V adipocitih pa se iz njiju ponovno sintetizirajo triacilgliceroli in se kot kapljice skladiščijo v citoplazmi in celico skoraj popolnoma napolnijo. Normalno prehranjen človek ima v maščobnem tkivu dovolj zalog, da lahko preživi 2 do 3 mesece brez hrane.
Kaj velja za maščobno kislino, ki jo prikazuje spodnji model?