Holesterol in maščobe v krvi so glavni razlog za nastanek ateroskleroze (gr. athere – kaša, polenta). Pri tej metabolni bolezni pride do spremembe notranjih sten arterij, predvsem na srcu, v možganih in nogah. Posledica tega je zmanjšanje prehodnosti arterij.

Pri aterosklerozi se nalagajo maščobni in holesterolni nanosi v arterijsko steno z notranje strani stene, kar je videti kot nekakšna »polenta« v žilni steni. Te snovi pronicajo skozi notranjo plast arterijske stene na mestih mikroskopskih poškodb in tvorijo privzdignjene obloge z maščobnim jedrom, imenovane ateromi oz. plake. Taka obloga zoža prehod skozi krvno žilo in s tem moti normalen pretok krvi. Če vrtinčasti tok krvi na tem mestu površino obloge poškoduje, se tam začnejo nabirati trombociti (krvne ploščice) in druga krvna telesca, kar pospeši nastanek krvnega strdka, ki lahko povsem zapre arterijo. Ta bolezen, če prizadene koronarne (srčne) arterije, se najpogosteje sprevrže v angino pektoris (bolečina v prsih) in v končni fazi v miokardni infarkt (srčna kap). V zadnji fazi zaradi nezadostne preskrbe srčne mišice s kisikom, del te odmre, pri čemer je moteno normalno delovanje srčne mišice in preskrba tkiv in organov s kisikom. 

Povečevanje debeline plaka v steni arterije: 1 — zdrava žilna stena s popolno prehodnostjo (a), 6 — skoraj že zamašena žila z majhno prehodnostjo (b).

Da bi bolje razumeli nastanek kardiovaskularnih bolezni (npr. ateroskleroza, ki ste jo spoznal zgoraj), je treba razumeti transport lipidov po krvi. Ker lipidi niso topni v vodi (kri pa je vodna raztopina), se morajo za transport povezati z vodotopnimi beljakovinami, tako da nastanejo kompleksi, imenovani lipoproteini. Te delce klasificiramo glede na njihovo gostoto in zgradbo. Tako ločimo: hilomikrone (< 0,94 g/mL), lipoproteine z zelo majhno gostoto (VLDL; very low-density lipoproteins), lipoproteini z majhno gostoto (LDL; low-density lipoproteins) ter lipoproteini z veliko gostoto (HDL; high-density lipoproteins). Gostota lipoproteinskega delca se določa glede na razmerje med lipidi in proteini v njem. Ker imajo lipidi manjšo gostoto kot proteini, vsebujejo lipoproteini z veliko gostoto (HDL) večji delež proteinov, hilomikroni, VLDL in LDL pa večji delež lipidov. Gostota delca pa je odvisna tudi od njegove velikosti. Delci HDL so tako najmanjši.

Hilomikroni nastanejo v prebavilih in se transportirajo po limfi in krvi po telesu.