Enačbe se razlikujejo po številu neznank in po stopnji neznanke. Linearna enačba je enačba z eno neznanko in z najvišjo stopnjo neznanke ena ($x^1 = x$).
Rešitev enačbe je vsaka vrednost neznanke iz osnovne množice, za katero je vrednost leve strani enačbe enaka vrednosti desne strani enačbe. Rešitev enačbe zapišemo v množico rešitev $\mathcal{R}$. Če rešitve enačbe ni v osnovni množici, je množica rešitev prazna množica. Če osnovna množica ni posebej navedena, je to množica realnih števil. Poglej primer.
Vsako linearno enačbo povleci v označeno polje. Zapiši množice rešitev linearnih enačb, če je $\mathcal{U}=\mathbb{N}$.
Linearna enačba lahko ima eno rešitev, nima rešitve ali ima nešteto rešitev. Enačba, ki jo reši vsako realno število, je identična enačba ali identiteta. Za identiteto velja $\mathcal{R}=\mathbb{R}$. Poglej primer.
K vsaki enačbi povleci pravilno trditev.
Enačbe lahko rešujemo s premislekom, s preglednico ali z diagramom. Enačbo $(x-2)\cdot 4=16$ reši na vse tri načine.
Enačbe z enako množico rešitev so ekvivalentne enačbe. Reši primer.
Enačbi $x-3=7$ in $60:x+4=10$ sta ekvivalentni.
Drži. Ne drži.