Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Prizma je oglato telo, ki ga omejujejo vzporedna in skladna $n$-kotnika ter $n$-paralelogramov.

Pokončna prizma je prizma, v kateri je stranski rob pravokoten na osnovno ploskev. V pokončni prizmi je višine prizme enaka dolžini stranskega roba.

V poševni prizmi stranski rob ne leži pravokotno na osnovno ploskev. Višina prizme je krajša od dolžine stranskega roba.

Osnovna ploskev prizme je večkotnik. Prizmo poimenujemo glede na število stranic osnovne ploskve. Poznamo $3$-strane, $4$-strane, $5$-strane ... prizme. $n$-strana prizma ima na eni osnovni ploskvi $n$ (osnovnih) robov. Poglej primere.

Kvader je primer pokončne $4$-strane prizme, ki ima za osnovno ploskev pravokotnik.
Pravilna prizma je vsaka prizma, ki ima za osnovno ploskev pravilni večkotnik.
Enakoroba prizma ima skladne osnovne in stranske robove. Poglej primera.

<NAZAJ
>NAPREJ368/513