Opazuj naslednje slike. Kaj lahko poveš o medsebojni legi stebrov, črt in drugih objektov?
Stebre, smer rasti dreves, deščice ali tire si lahko predstavljamo v matematiki kot daljice in premice. Premici v ravnini se lahko sekata ali ne. Če se sekata, sta lahko pravokotni. Spoznali smo že, kako narišemo pravokotnico k dani premici skozi dano točko v ravnini. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako narišemo ali prepoznamo premici, ki nimata skupnih točk.
2. V zvezek nariši premico $AB$. Skozi točki $A$ in $B$ nariši pravokotnici $p$ in $r$, da bo veljalo $A \in p$ in $B \in r$.
P $p \cap s = \{ D\}$, P $E \in r$, N $D \notin s$,
P $p \perp s$, N $r \perp p$.