Pri merjenju časa ločimo trenutni čas in časovno obdobje. Med trenutnima časoma je vedno časovno obdobje.
Časovne enote za krajša časovna obdobja so: sekunda (${\rm s}$), minuta (${\rm min}$) in ura (${\rm h}$).
$1\;{\rm min} = 60\;{\rm s}$ $1\;{\rm h} = 60\;{\rm min}=3\,600\;{\rm s}$
$1\;{\rm s}= \frac{1}{60}\;{\rm min}$ $1\;{\rm min}= \frac{1}{60}\;{\rm h}$
Večje časovne enote so: dan, teden, mesec, leto. To so daljša časovna obdobja, ki so nastala v povezavi z gibanjem Zemlje okoli Sonca, gibanjem Lune okoli Zemlje in gibanjem Zemlje okoli svoje osi.
$1$ dan $= 24$ ur $1$ ura$= \frac{1}{24}$ dneva
$1$ leto $= 365$ dni ali $1$ leto $= 366$ dni (prestopno leto)
Čas lahko zapišemo na več načinov. Dvopičje loči med seboj zaporedne časovne merske enote. Pika loči le ure od minut.
Pri računanju smo pozorni, da seštevamo in odštevamo v enaki merski enoti. Merska števila lahko s števili tudi množimo in delimo.
V levem stolpcu so zapisana časovna obdobja. V prazno polje zraven zapiši to časovno obdobje v minutah (samo mersko število). Časovno obdobje v desnem stolpcu povleci v ustrezni kvadratek.