Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Povzetek

Pri merjenju časa ločimo trenutni čas in časovno obdobje. Med trenutnima časoma je vedno časovno obdobje.

Časovne enote za krajša časovna obdobja so: sekunda (${\rm s}$), minuta (${\rm min}$) in ura (${\rm h}$).

$1\;{\rm min} = 60\;{\rm s}$            $1\;{\rm h} = 60\;{\rm min}=3\,600\;{\rm s}$

$1\;{\rm s}= \frac{1}{60}\;{\rm min}$            $1\;{\rm min}= \frac{1}{60}\;{\rm h}$         

Večje časovne enote so: dan, teden, mesec, leto. To so daljša časovna obdobja, ki so nastala v povezavi z gibanjem Zemlje okoli Sonca, gibanjem Lune okoli Zemlje in gibanjem Zemlje okoli svoje osi.

$1$ dan $= 24$ ur            $1$ ura$= \frac{1}{24}$ dneva          

$1$ leto $= 365$ dni    ali    $1$ leto $= 366$ dni (prestopno leto)

Čas lahko zapišemo na več načinov. Dvopičje loči med seboj zaporedne časovne merske enote. Pika loči le ure od minut.

Pri računanju smo pozorni, da seštevamo in odštevamo v enaki merski enoti. Merska števila lahko s števili tudi množimo in delimo.

V levem stolpcu so zapisana časovna obdobja. V prazno polje zraven zapiši to časovno obdobje v minutah (samo mersko število). Časovno obdobje v desnem stolpcu povleci v ustrezni kvadratek.

<NAZAJ
>NAPREJ321/667