Logaritemska enačba je enačba, ki ima neznanko v osnovi logaritma ali v logaritmandu.
Pri reševanju uporabimo pravila za računanje z logaritmi, postopek antilogaritmiranja ali pa definicijo logaritma.
Ob koncu reševanja je traba preveriti pogoje, ki veljajo za logaritemsko osnovo in za logaritmand, ali pa napraviti preizkus.
Rešitve so realna števila - eno ali več, lahko pa ni nobene rešitve.
1. Logaritemske enačbe, ki jih rešimo z uporabo definicije logaritma
$\log_a x=c$
Po upoštevanju definicije logaritma dobimo $x = a^c$.
2. Logaritemske enačbe, ki jih rešujemo z antilogaritmiranjem
Enačbo preoblikujemo v enakost dveh logaritmov z enako osnovo: $\log_a x=\log_a y$
Z antilogaritmiranjem enačbe dobimo $x = y$.
Antilogaritmiranje je postopek, ki je obraten logaritmiranju. Pri antilogaritmiranju iz enakosti slik sklepamo na enakost originalov. Ta lastnost velja za vse injektivne funkcije.
3. Eksponentne enačbe, ki jih rešujemo z logaritmiranjem
$a^{f(x)}=b^{g(x)}$; $f(x) \neq g(x)$
Po logaritmiranju dobimo $f(x) \cdot \log a=g(x) \cdot \log b$.
S tem smo spravili neznanko iz eksponenta.
Logaritemske neenačbe rešujemo grafično ali pa s premislekom. Rešitev neenačbe je interval, unija intervalov ali prazna množica.