Z uporabo zakona o razčlenjevanju lahko veččlenik množimo z enočlenikom. Ko zakon o razčlenjevanju uporabimo v nasprotni smeri, izpostavljamo skupni faktor. Poglej primer.
Vedno izpostavimo največji skupni delitelj koeficientov vseh členov v izrazu. Poglej primer.
Po izpostavljanju skupnega faktorja ima izraz v oklepaju toliko členov, kot jih je imel začetni izraz. Pozorni smo pri zapisu števila $1$. Poglej primer.
Izpostavimo lahko tudi racionalno število. Če je izpostavljeni faktor z negativnim predznakom, zapišemo v oklepaju nasprotne vrednosti členov. Poglej primer.
V izrazih s spremenljivko izpostavimo vsako spremenljivko, ki je v vseh členih izraza. Poglej primer.
Ko izpostavimo potenco, izpostavimo potenco s tisto osnovo, ki je v vsakem členu izraza in ima med vsemi potencami najnižjo stopnjo. Poglej primer.