Razdalja

Na premici $p$ izberimo točki $A$ in $B$. Med njima lahko izmerimo razdaljo, ki jo označimo z $d(A,B)$.

Dolžina daljice $AB$ je enaka razdalji med točkama $A$ in $B$. Označimo jo z $|AB|=d(A,B)$. Enako dolge daljice so skladne.

Razdalja ima nekaj zanimivih lastnosti.
1. Razdalja med dvema točkama je vedno nenegativno število: $d(A, B)\geq 0$
2. Razdalja med $A$ in $B$ je enaka $0$, natanko takrat, ko je $A=B$: $d(A,B)=0\Leftrightarrow A=B$
3. Razdalja od točke $A$ do točke $B$ je enaka razdalji od točke $B$ do točke $A$: $d(A,B)=d(B,A)$
4. Trikotniška neenakost: če so $A$, $B$ in $C$ poljubne tri točke, velja: $d(A,B)\leq d(A,C)+d(C,B)$

Preuči vsako od lastnosti razdalje na aktivni sliki.

Deli ravnine

Premica $p$ razdeli ravnino na polravnini. Premica $p$ je rob polravnine.
Točki $A$ in $B$ ležita na isti polravnini, če daljica $AB$ ne seka roba polravnine.

Pojme iz definicije si oglej na aktivni sliki. Premikaj točki $A$ in $B$ ter ugotovi, ali ležita na isti ali na različnih polravninah.

Kot je množica točk v ravnini med poltrakoma s skupnim izhodiščem. Dva poltraka s skupnim izhodiščem določata dva kota.
Izhodišče poltrakov je vrh kota, poltraka pa sta kraka kota.

<NAZAJ

>NAPREJ7/703