Ustreznejša je eksponentna prilagoditvena funkcija $\displaystyle n(t)=6\cdot 2^{\frac{t}{3}}$, saj so količniki $\frac{f(x+1)}{f(x)}$ konstantni. 

Rešimo nalogo še brez tehnologije. Vzemimo točki $(3,12)$ in $(6,24)$. Iz sistema enačb $12=a\cdot b^3$ in $24=a\cdot b^6$ dobimo rešitev $a=6$ in $\displaystyle b=2^{\frac{1}{3}}$. Eksponentna prilagoditvena funkcija je $ \displaystyle n(t)=6\cdot 2^\frac{t}{3}$.

Ker lahko izmerimo količino bakterij vsak trenutek, je definicijsko območje $\mathbb{R^+_0}$ in zaloga vrednosti je $\mathbb{R^+_0}$.

Po $30$ urah bo na gojišču $n=6\cdot 2^{10}=6144\,\rm{mg}$ bakterij.

Z logaritmiranjem rešimo enačbo $900=6\cdot 2^{\frac{t}{3}}$, ki ima približno rešitev $t=21,7$.
$900\,\rm{mg}$ bakterij lahko pričakujemo po približno $22$ urah.

Predpostavka ni realna. V realni situaciji bakterije nimajo neomejene količine hrane in prostora ter odmirajo zaradi različnih razlogov. Ob upoštevanju teh pogojev lahko ugotovimo, da eksponentna prilagoditvena funkcija ni ustrezna, saj bi se razmnoževanje bakterij upočasnilo in prenehalo. Prilagoditveno funkcijo, ki bolje opisuje razmnoževanje bakterij, bomo obravnavali v naslednjem poglavju.