Pri modeliranju s prilagoditvenimi funkcijami se pogosto za vrsto
funkcije odločimo na podlagi poznavanja in razumevanja pojava, v
nekaterih primerih pa o pojavu ne vemo ničesar, zato pristopimo k
reševanju naloge povsem matematično.
Številne zveze v življenju, naravoslovju, družboslovju ali tehniki lahko modeliramo z linearno, eksponentno, potenčno ali katero drugo funkcijo.
Modeliranje z linearno funkcijo
Pojav lahko modeliramo z linearno funkcijo $$f(x)=kx+n,$$ če so razlike funkcijskih vrednosti $$\displaystyle \triangle
f(x)=f(x+m)-f(x)=m\cdot k$$ (približno) enake.
Modeliranje z eksponentno funkcijo
Pojav modeliramo z eksponentno funkcijo $$f(x)=a\cdot b^x,$$ če so količniki funkcijskih vrednosti $$\displaystyle \frac{f(x+1)}{f(x)}$$
(približno) enaki.
Modeliranje s potenčno funkcijo
Nekatere pojave lahko modeliramo s potenčno funkcijo $$f(x)=a\cdot x^b.$$ Najpogostejše potenčne funkcije so $f(x)=ax^2$, $f(x)=ax^3$, $f(x)=ax^{-1} $ in $f(x)=ax^{-2}$.