Naj bosta $a$ in $b$ nenegativni realni števili, $m$ in $n$ pa naravni števili. Za računanje s koreni višjih stopenj veljajo naslednja pravila:
$\sqrt[n]{ab}=\sqrt[n]{a}\cdot{\sqrt[n]{b}}$,
$\sqrt[n]{\frac{a}{b}}=\frac{\sqrt[n]{a}}{\sqrt[n]{b}}$, $b\ne0$.
$\sqrt[n]{a^n}=a$, če je $n$ liho število;
$\sqrt[n]{a^n}=|a|$, če je $n$ sodo število.
$\sqrt[n]{a^m}=(\sqrt[n]{a})^m$,
$\sqrt[n]{\sqrt[m]{a}}=\sqrt[mn]{a}$,
$\sqrt[n\cdot{p}]{a^{m\cdot{p}}}=\sqrt[n]{a^m}$.
Opomba: v primeru, ko so stopnje korenov lihe, sta lahko $a$ in $b$ poljubni realni števili.
Izraze, v katerih nastopajo koreni, želimo zapisati kar se da preprosto. Zato jih:
Zgled:
$\sqrt[3]{x\cdot{\sqrt{y}}}\cdot{\sqrt[4]{x^3}}:\sqrt[5]{y^2\sqrt{x}}=$
$=\sqrt[6]{x^2y}\cdot{\sqrt[4]{x^3}}:\sqrt[10]{y^4x}=$
$=\sqrt[60]{x^{20}y^{10}x^{45}:(y^{24}x^6)}=\sqrt[60]{x^{59}y^{-14}}$
Aktivni sliki ponazarjata delno korenjenje in racionalizacijo.